1940 Bokalce – Kmetijska šola
Žetev je bila nekdaj povezana z vrsto šeg, katerih korenine segajo še daleč v pogansko preteklost. Žanjice na primer niso smele pljuvati v roke, v katerih so držale srp, saj bi se tako lahko zamerile dobrim vilam in žal ženam, ki so v davnih časih rade pomagale pri žetvi. Žalik žene so rade pomagale in svetovale kmetom, če so ti bili spoštljivi in prijazni do njih, če so jim ponudili kdaj kaj dobrega za pod zob ali če so lahko kdaj poležale v njihovi postelji iz katere jim je visela njihova dolga kita.
1935 Dolenja vas – Dve generaciji
Slika je bila posneta pred domačo hišo v Dolenji vasi leta 1935. Na fotografiji sta Franc in Jožefa Martinčič (z ženo Ivano oziroma možem Andrejem) in njuna starša Lovrenc in Elizabeta.
1942 – Oklepni vlak
Po naših progah so med drugo svetovno vojno vozila tudi oklepna vozila, ki so le redko kje omenjena, zato navajam nekaj podatkov.
1972 Velike Bloke – Izdelava zobotrebcev
Slika je iz Velikih Blok in je nastala okrog leta 1972 ter bila objavljena v koledarju. Na sliki so sosede:
Škajžava Meri cepi,
Zogarjeva Francka (Hiti) sedi pri peči,
Zinkina Mama Marija Modic sedi na peči.
V soboto, 25. septembra 1982, so Brestovi gasilci praznovali 35 let delovanja. Seveda s parado, tekmovanjem in na koncu z gasilsko sliko.
1948 Cerkniško jezero – Pesem o jezeru
Jesenski mir se je naselil v lepo pokrajino in zdi se, da vsa ta narava pričakuje nekaj velikega … Tedaj zapiha … Konec je tihih, lepih jesenskih dni. Težki oblaki ležejo na gore okrog in okrog Cerkniške kotline in začne deževati. Iz izvirov in razpok v skalnatih bregovih začne dreti voda. Ponekod je, kakor da bi tekla skozi sito. Kjer vre voda iz kotlov, se dviga kakor širok klobuk nad vrelci v dnu. Voda hitro raste. Svet se je hitro spremenil. Iz suhe kotline je v dveh, treh dneh, včasih pa celo v enem dnevu, nastalo veliko lepo jezero.
Pavel Kunaver, Cerkniško jezero, 1961
1931 Planina – Odkritje spomenika Miroslavu Vilharju
Leta 1929 so krajani Planine sestavili odbor za postavitev spomenika Miroslavu Vilharju. Predsednik odbora je bil Blažon, posestnik iz Planine. Veliko zaslug pa je imel tudi učitelj Benedik. Skoraj ves denar so zbrali slovenski izseljenci v Ameriki. Spomenik, bronasto doprsje, je izdelal Ivan Sajovic. Odkritje spomenika je bilo ob 60-letnici skladateljeve smrti.
Begunje 1968/69 – 3. razred
Pred nami so učenci 3. razreda iz osnovne šole Begunje in že drugo leto jih spremlja razrednik Janez Petrič.
1956 Rakov Škocjan – Delavska nastamba Srček
Na razglednici je delavska nastamba srček v gozdnem revirju Škocjan. Zgrajena je bila med leti 1945 in 1950. Zgradili so jo poleg stanovanjske stavbe, kjer sta po drugi vojni živela logar Alojz Zwölf in cestar Lovrenc Ivančič z družinama (na levi strani je vidna vrtna ograja pred to hišo). Med graditelji je bil tudi gozdni delavec in cimperman Anton Udovič – Janezkov Tone z Unca.
1956 Rakek – Razglednica z ostrnicami
Razglednica je nastala pred letom 1956. Tega leta so namreč na spodnjem, južnem delu rakovškega pokopališča uredili partizanske grobove, ki jih na tej sliki še ni.
Moj pogled na tej sliki pritegnejo ostrnice. S tema dvema vrstama ne moremo konkurirati Loški dolini, kjer so ostrnice avtohtone. Na Rakeku jih že leta ne dela nihče več. Se pa spomnim, da smo jih nekje v sedemdesetih letih pri nas še postavljali. Bile so borove, ne smrekove. Ata se je vedno jezil, ker je moral popravljati za mano, ker je seno neprenehoma padalo dol. Nekoliko lažje je bilo z deteljo, ki je raje obvisela na klinih.
Ostrnice so res nekaj posebnega, saj so tako navdihnile Otona Župančiča, ko je letoval v Loški dolini in se tam z njimi spoznal, da je po njih imenoval ciklus svojih pesmi – Med ostrnicami. Slikal jih je tudi Lojze Perko.
Stare slike 