Preskoči na vsebino

1930/50 Gorenjska – Slavko Smolej, ljubiteljski, ilegalni in partizanski fotograf

15. 06. 2025

Slavko Smolej
Ljubiteljski, ilegalni in partizanski fotograf (1909 – 1961)Slavko Smolej se je rodil 29. aprila 1909 na Jesenicah materi Antoniji in očetu Mavriciju, po poklicu urarju in zlatarju. V družini je bilo rojenih sedem otrok, od katerih so štirje že majhni umrli. Slavku je bila usoda prizanesljivejša, ni pa mu namenila prav dolgega življenja, saj se mu je izteklo v dvainpetdesetemu letu starosti. Umrl je 16. februarja 1961 v svojem rojstnem kraju. Šolal se je v Ljubljani na Tehniški srednji šoli in postal leta 1929 elektrotehnik. Zaradi brezposelnosti in gospodarske krize je bil primoran delati kot pomožen nekvalificiran delavec v železarni pri Kranjski industrijski družbi, ki je bila takrat v rokah nemških kapitalistov. Zato ni čudno, da je bil po težaškem delu, v svojem fotografskem delovanju med ostalim glasnik narave in železarske kulture.

Zaradi takšnih nečloveških, izkoriščevalskih okoliščin ter zapletenih socialnih, gospodarskih, ideoloških in političnih razmer v Kraljevini Jugoslaviji je Smolej postal domoljub, narodno zaveden in levičarsko (socialistično) usmerjen.

Najprej smo hoteli predstaviti njegovo medvojno delovanje med leti 1941 – 1945, po premisleku smo se odločili, da predstavimo tudi njegovo predvojno delovanje, v katerem se je, kljub temu da je bil ljubiteljski fotograf, uveljavil s svojimi izjemno občutenimi fotografskimi motivi doma in po svetu (Evropi, Ameriki, Indiji, Japonski). Pri fotografiranju je uporabljal različne tehnike npr. s posebno tehniko tako imenovanega papirnega negativa je želel dati fotografiji status umetniškega dela, že pred vojno pa mu ni bila tuja tudi barvna fotografija, saj je že pred vojno imel npr. predavanja z barvnimi diapozitivi o gorskih cvetlicah.

* Vas Podkoren s Poncami, pozimi, 30. leta 20. stoletja.

* Berač ob cesti, Jesenice, 1933.

* Proletarski otroci v predmestju Jesenic, 30. leta 20. stoletja.

* Gorenjske kmečke matere v narodni noši, 1940.

* Kmečko dvorišče v Bohinju pred 2. svetovno vojno.

* Iz cikla Festival Gorenjska ohcet; objem, Jesenice na Gorenjskem poleti 1940.

V svet fotografije ga je uvedel oče. Na začetku tridesetih let se je včlanil v fotoamaterski klub Skala na Jesenicah, leta 1933 pa je že razstavljal na 1. fotoamaterski razstavi tega kluba. Njegova pozornost je bila usmerjena na drobne posebnosti v naravi in v sočutje s preprostim človekom. Sčasoma je začel sodelovati s Fotoklubom Ljubljana, njegov redni član je bil leta 1937, ko mu je na mednarodnem natečaju revije Camera Craft iz San Francisca s fotografijami Strehe (1933), Pari se (1934) in Gorski nosač (1937) prinesel največ točk in s tem tudi zmago.

* Pari se, 1934.

Revija American Photography je Smoleja 1938 uvrstila na svetovno lestvico desetih najboljših fotografov.

Od aprila 1941 je članom OF posojal svoj fotografski fotoaparat in druge fotografske potrebščine, ki jih je uporabljal tudi sam. Leta 1941 je na Jesenicah skrivaj posnel fotografijo z okna, prikazuje skupino ljudi, ki si ogledujejo nemške okupacijske letake z imeni ustreljenih talcev. 5. avgusta in 14. septembra 1941 je fotografiral prve sabotažne akcije Jeseniške čete, ki je razstrelila akvadukt za elektrarno v Zasipu pri Bledu in dober mesec kasneje razstrelila še električni daljnovod pri Blejski Dobravi.

* Okupator je razobesil letake z imeni ustreljenih talcev, Jesenice 1941.

* Minirani tlačni cevovod elektrarne v zasipu pri Bledu 5. avgusta 1941.

* Porušen električni daljnovod pri Blejski dobravi septembra 1941.

* Gorenjski partizan z zaplenjeno strojnico, Jelovica 1941.

Nemci so ga ujeli in ga na začetku leta 1942 zaprli v jetnišnico v Begunjah na Gorenjskem. V koncentracijsko taborišče Mathausen ga niso poslali le zaradi njegovega poznavanja barvne fotografske tehnike, preko katere je prišel v stik z jetniškim fotografom, ki ga je vzel za svojega pomočnika. Njegova jetniška kalvarija je trajala štiri mesece in je bila zanj, ne le hudo travmatična, temveč je botrovala tudi trajnemu poslabšanju prirojene bolezni na srcu. Med vojno je delal v Kranjski industrijski družbi, ilegalno pa je sodeloval z Jeseniško-bohinjskim odredom.

Ob koncu vojne maja 1945 je v svoj fotografski objektiv ujel razdejanja po zaključnih bojih za osvoboditev Trsta in Opčin ter pohod borcev Jeseniško-bohinjskega odreda na Koroško. Njegove fotografije z močno simbolno govorico dostikrat presegajo dokumentarno raven (številna vojna tihožitja odvrženih vojaških predmetov in vojaške opreme poražene nemške vojske). V Trstu je posnel razbito sodišče po bojih za mesto, manifestacije 3. maja 1945, razdejanje po bojih za osvoboditev ter navdušenje ob osvoboditvi Opčin. Gre za kvalitetno reportažno, ki mojstrsko odseva duh časa. Pridružil se je Jeseniško-bohinjskemu odredu pri pohodu na Koroško, kjer je fotografiral navdušene borce in hkrati beležil materialno opustošenje, ki ga je za seboj pustila odhajajoča nemška vojska. Fotografij prikazujejo Jeseniško-bohinjski odred, angleške vojake na Koroškem in koroške kraje med 10. in 20. majem 1945.

* Po bojih za Opčine 3. maja 1945.

* Po bojih za Trst razbito sodišče 3. maja 1945.

* Slovesnosti ob osvoboditvi Trsta 3. maja 1945.

* Preostanki premagane nemške vojske na Gorenjskem 1945.

* Partizanska radijska postaja v gorenjski kmečki hiši, 1945.

* Borci Jeseniško-bohinjskega odreda na pohodu skozi Podkoren na Koroško 10. maja 1945.

* Partizani z zastavami, Podkoren 10. maja 1945.

* Nemški ujetniki, Podkoren 10. maja 1945.

* Jetnika iz koncentracijskega taborišča Dachau na poti domov čez Podkorensko sedlo maja 1945.

* Borci Jeseniško-bohinjskega odreda po bojih, 1945.

* Skupina jetnikov iz taborišča Mathausen na gorenjski cesti na poti domov maja 1945.

* Grobovi borcev s planine Lipance v Begunjah leta 1945.

* Hčerka na grobu ustreljenega očeta partizana – talca, Begunje, 1945.

* Invalidi NOB na proslavi osvoboditve Jesenic, 1945.

* Nekdanji ujetniki nemških koncentracijskih taborišč v sprevodu na praznik osvoboditve na Jesenicah, 1945.

* Nemški ujetniki v sprevodu ob dnevu osvoboditve na Jesenicah maja 1945.

* Železniška postaja na Jesenicah ob koncu vojne, 1945.

* V Kranju je 30. maja 1945 fotografiral vrnitev slovenskih domobrancev, ki gredo v sprevodu skozi Kranj.

* Slovenski domobranci po vrnitvi s Koroške, Kranj 30. maja 1945.

Po vojni zaradi poslabšanja zdravja ni mogel nadaljevati pohodništva v gore, zato je svoje moči osredinil v zbirateljstvo slikovnih dokumentov, ki prikazujejo vojne grozote, trpljenje in osvoboditev domovine, zato je ob desetletnici osvoboditve leta 1955 je izdal publikacijo Gorenjska v miru, trpljenju, borbi in svobodi. Zanjo je poleg besedila prispeval večino fotografij. Prav tako je leto pred smrtjo veliko pripomogel k odprtju Muzeja talcev, izgnancev in ujetnikov v Begunjah maja leta 1960. Isto leto je v Beogradu prejel nagrado za življenjsko delo na področju fotografije.

* Obdevanje kozolca z žitom po letu 1945.

* Ikonični portret plavžarja v Železarni Jesenice, 1950.

Spominjali se ga bomo kot vrhunskega, lirično izpovednega mojstrskega fotografa, ki je objavljal v številnih domačih in tujih fotografskih publikacijah. Po fotografijah gora: planinske flore so kot del njegovih člankov, bile objavljene predvsem v Planinskem vestniku, pa tudi po tujem predvojnem periodičnem tisku Camera Craft iz San Francisca iz leta 1937 in 1938 v American Photography iz Bostona 1938 in 1939, v dunajski reviji Die Galerie 1939 …, po mnogih samostojnih publikacijah npr. knjiga Evgena Lovšina V Triglavu in njegovi soseščini 1946, Svet pod Triglavom, Jesenice 1954, Geografskem zborniku (SAZU), Ljubljana 1955 itd.

Viri:

– Slavko Smolej: Gorenjska v miru, trpljenju, borbi in svobodi, 1955
– Lara Štrumej, Slavko Smolej (1909-1961), razstavni katalog, Moderna galerija Ljubljana, 1999
– Dejan Vončina, Franc Fabec: Slovenska odporniška fotografija 1941-1945, Modrijan, 2005
– Primož Lampič: Svetloba kot barva, MAO, Beletrina, Ljubljana 2015, str. 207

Prispevek je napisal: Dejan Vončina.

Viri:

  • Slavko Smolej: Gorenjska v miru, trpljenju, borbi in svobodi, 1955
  • Lara Štrumej, Slavko Smolej (1909-1961), razstavni katalog, Moderna galerija Ljubljana, 1999
  • Dejan Vončina, Franc Fabec: Slovenska odporniška fotografija 1941-1945, Modrijan, 2005
  • Primož Lampič: Svetloba kot barva, MAO, Beletrina, Ljubljana 2015, str. 207

Prispevek je napisal: Dejan Vončina.

Kraj: Gorenjska, Trst
Datum: 1930-1950
Avtor: Slavko Smolej
Zbirka:  Dejan Vončina
Skenirano: —
Oblika: datoteke

1975 Begunje – Indigo

14. 06. 2025

U Begnah se je našla ena škatla indigo papirja. Če bi mene vprašali, jo imam tudi jaz. Je druge firme, ampak kot je rekel Đorđe Blašević: »Princip je isti sve su ostalo nijanse.«

več …

1935 Grad Snežnik – Botrica Greta

13. 06. 2025

Pred pristavo gradu Snežnik je okoli leta 1935 ali še prej neznan fotograf posnel gosposko družbo, kjer je le en gospod v klobuku, vsi drugi, razen starejših dam, pa nosijo vojaške – mornariške ali pač samo moderne kape s ščitniki, šapke. Zakaj je tako, lahko le brezplodno ugibamo … Gospoda se je tudi v Loški dolini rada obiskovala ob raznih praznikih in pomembnejših dogodkih in to je bil najbrž eden od njih. Slikani so pred negovanim zelenjem ob zidu visoke zgradbe. Je v medaljonu med obema polkrožnima oknoma, obrobljenima z rdečimi (?) zidaki, merjaščeva glava, ker je hiša v ozadju lovska pristava?

več …

12. junija 1870 – Tabor v Cirknici na Notranjskem

12. 06. 2025

Plakat za Tabor v Cirknici na Notranjskem pri vsacem vremenu
dne 12. junija 1870, ob 4. uri popoldne

.

Na temo Tabora v Cirknici na Notranjskem sta bila objavljena v starih slikah že dva prispevka:
1870 Cerknica – Spominska značka cerkniškega tabora (1. 09. 2024) in
1870 Cerknica – Tabor v Cirknici na Notranjskem, plakat (14. 12. 2024).
Pri drugem prispevku 14. 12. 2024 je bil objavljen lepak, tokrat pa poleg lepaka objavljamo še plakat z vabilom na množično udeležbo na Taboru v Cirknici 12. junija 1870.

več …

1915 Rakek – Varčna kuharica, recepti

11. 06. 2025

Recept za možgane z jajci, kar je sicer nagravžno, je Miloš skeniral po moji želji, ker imam na to temo žleht (v mojem stilu) zgodbico. Enega sodelavca sem imela, ki je bil za mlada leta v Šišenski bandi. Nekaj od tistih navad mu je ostalo. V službi je pa rad vsakega in vsepovprek zafrkaval. Edinole direktorju je lezel se ve kam. Mlada sem imela 48 kil (oh, kje so tisti časi!) in me je kar naprej zafrkaval, kako mi kosti šklepetajo in da me zato že od daleč sliši, da prihajam. Slej ko prej vse na svoje mesto pride. Bilo je kmalu po domačih kolinah, ko smo zjutraj v službi pili kavo. Ponovno je začel o mojih šklepetavih kosteh. Tedaj mi je šinilo in sem ga pod vtisom kolin vprašala: »Bi ti jedel nekaj, česar nimaš?« Najprej je bil nekaj časa tiho, nato je le vprašal kaj. »Možgane z jajci,« sem odgovorila. Vsi v pisarni so planili v smeh, on pa: »Moram iti.« Odsihmal sem imela mir pred takimi komentarji. Pa tudi na kofe ga nekaj časa ni bilo.

več …

1984 Cerkniško jezero – Reševanje rib na Leviščih

10. 06. 2025

Fotografije neznanega avtorja iz leta 1984 prikazujejo ribiče, ko ob upadli vodi presihajočega Cerkniškega jezera rešujejo ribe, ki so obtičale v kotanjah, nepovezanih z vodotokom. Najbrž nikjer na svetu ne bi videli kaj podobnega.

Na prvi sliki vidimo vlečenje okrogle ribiške mreže iz globoke jame, ki ima zaradi svoje oblike ime Klobuk/Klabuk/Klajbuk. Mreža za pobiranje rib, velika kakih 10 x 2 m je bila najprej raztegnjena na suhem, nato nameščena v vodo. Na zgornji strani ima na vrv pritrjene plutovinaste plovce, spodaj pa svinčene uteži in vrv za vlečenje. Ribe se umikajo pred mrežo in ostanejo ujete v vreči, ki nastane. Ribiči na sliki so jih potem zajeli z ajmerji in jih v velikih dežah ob dodajanju kisika iz jeklenke odpeljali v bazen pri Gornjem Jezeru ali kam drugam v tekočo vodo. Če bi ribe ostale v tem jezercu, ki je vsak dan bolj usihalo, bi poginile v blatu.

več …

Rakek 1972/73 – 1. razred

9. 06. 2025

Razredničarka Tončka Jernejčič in učenci 1. razreda osnovne šole Jožeta Krajca Rakek, v šolskem letu 1972/73.

več..

1929 Velike Bloke – Molitvenik “Vrtec nebeški”

8. 06. 2025

Tomažu Mazij in njegovi ženi Ivani, Matevževima iz Velikih Blok se je v zakonu rodilo 11 otrok. Prvi je bil l. 1899 rojen Janez, zadnji l. 1920 Jože. Po vrsti so prihajali na svet sami fantje. Sreča, ali kot so rekli “božja previdnost”, je odločila, da je bila 10 otrok po vrsti končno deklica, saj bi bil sicer to deseti brat ali desetnik, kar po ljudskem verovanju ne bi bilo dobro. Deklica Amalija ali Malka, kot so jo klicali, je bila rojena 1917 leta, ko sta bila na fronti oče in najstarejši brat. Oba sta vojno srečno prestala, kot tudi pozneje vpoklicani drugorojeni brat France rojen l. 1900. Prva in edina slika cele Matevževe družine je nastala l. 1929, ko je bila Malka pri birmi. Pri Fari jo je birmal škof Anton Bonaventura Jeglič. Slikat so se šli k fotografu Šegi v Grahovo, kar potrjuje, da je imela Malka kot edina hči v družini poseben položaj. O dolgi zgodbi te edine družinske slike Matevževih smo torej že pisali.

več …

1911 Trst – Razglednica

7. 06. 2025

Fotografija dveh deklic je bila posneta okoli leta 1910 ali 1911 v nekem ateljeju, neznano kje, tudi avtor posnetka je neznan. Uporabili so jo za razglednico. Iz žiga se da razbrati, da je bila odposlana leta 1911 iz Trsta v Pontedecimo (Genova) v Italiji. Datum na žigu je komaj viden, zanesljivo je vidna letnica 11.

Na sliki sta Colette Marceline in Blanche Hanhart, Colette, s srednjim imenom Marceline, je imela takrat največ pet, Blanche pa največ sedem let.

več …

1974 Kalič – Smučarske karte

6. 06. 2025

Smučarske karte so veljale v Rekreacijskem centru Kalič. Najmlajša je roza barve, kjer piše, da je na smučišču štiri kilometre in pol urejenih prog. Ostale so starejše, saj imajo podatek, da je za šest kilometrov in pol prog. Tega nisem opazila, je pa Evgen, ki vidi mojo felerco, še preden jo naredim.

več …