Nova vas 1963/64 – Dekleta na valeti
Bloško generacijo rojeno 1949, smo srečali s sliko v njihovem tretjem razredu in s skupno sliko na dan valete v Novi vasi junija 1964. Dekleta so se v osmem razredu zavedale, da je z zadnjim šolskim dnem konec brezskrbnih skupnih dni na Blokah. Pred njimi so bili sprejemni izpiti in vpisi v Ljubljani, jeseni pa avtobus Potočen, internati, učne delavnice, za nekatere pa kar takoj proizvodne hale notranjskih tovarn ali delavnice obrtnikov. Zato so se za spomin še enkrat nasmejane slikale na šolskem vrtu za belimi potonkami.
1936 Rakek – Sokol na bradlji
Fotografija, ki jo je posnel neznan fotograf, je nastala 5. 7. 1936 v telovadnici prosvetnega doma na Rakeku, zgrajenega leta 1905, kjer je danes avtoservis in avtosalon. Na fotografiji je izvrstni telovadec Metod Arko z Rakeka. Metod je takrat telovadil pri sokolih. Po drugi svetovni vojni je bil Metod načelnik telovadcev pri TVD Partizan na Rakeku.
več..
1976 Rakek – Temeljni kamen
Leta 1976 je TOZD – Kartonaža Rakek postavila temeljni kamen za novo proizvodno halo C. Ta je postavljena kot tretja stavba za obratovanje izdelave kartonske embalaže. Prva, najstarejša stavba stoji ob glavni cesti to je Partizanski cesti na Rakeku, kjer je hala A in vzporedno pod isto streho hala B. Neposredno za njo pa je hala C, kjer so bili postavljeni večji stroji in nadstropje na začetku proizvodnih prostorov pisarniški prostori za tehnične potrebe.
Grahovo 1962/63 – 6. razred
Sonja se spominja, da je bila ta fotografija posneta, ko je hodila v peti ali šesti razred osnovne šole v Grahovem. Morda vreme ni omogočalo, da bi se fotografirali zunaj, zato so se učenci in učitelj fotografirali v učilnici.
1916 Lovčen – Kolona tovornjakov
Fotografija je bila posneta med prvo svetovno vojno na Lovčenu, domnevno po tem, ko jo je zavzela avstro-ogrska vojska. Prikazuje kolono vojaških tovornjakov, ki se je ustavila na cesti v tem pogorju. Nekdanje kilometrske kolone vojaških vozov, ki so jih vlekle konjske vprege, so v avstro-ogrski armadi počasi zamenjevali s tovornjaki. Med vojno so zelo povečali njihovo proizvodnjo, saj so jih izdelali dva do tri tisoč na leto, med vso vojno okrog osem tisoč petsto [1]. Prav ničesar ne vem o vojakih, ki sedijo na tovornjakih. Domnevam, da gre za armado, v kateri je bil takrat tudi moj ded, sicer ne bi imel te slike v albumu. Premišljeval sem, kaj vse so do tedaj preživeli vojaki, preden so prišli na ta kraj, na del poti, kjer so se ustavili. Je bila osvojitev Lovčena res “nepričakovano junaško dejanje avstrijskih čet, ki so se s silovito drznostjo polastile te tako važne postojanke”, kakor so takrat poročali v številnih časopisih?
1936 Begunje – Cerkveni pevski zbor
Cerkveni pevski zbor je slikan pred staro šolo, v ozadju vidimo pokopališki zid. V stari šoli, na desno od glavnega vhoda, sta stanovali babica Antonija Rode in njena hči Justi Rode. Na levi strani od vhoda so bili uradni prostori županstva. V prvi, večji sobi je uradoval občinski tajnik, iz tajništva je bil vhod v manjšo, županovo sobo. V tajnikovi sobi so bili sestanki občinskih odbornikov, v popoldanskem času pa so imeli tu vaje pevski zbori, prosvetni in cerkveni.
Nova vas 1963/64 – Valeta
Pred kratkim sem se s pomočjo sosede Marinke posvetil zanimivi sliki tretjega razreda bloške osnovne šole iz leta 1959. Potem pa sva vzela v roke sliko njenega razreda na dan valete junija 1964. Kaj je v petih letih na Blokah zraslo iz bosonogih kratkohlačnikov in deklic s spetimi lasmi v skromnih oblekicah?
1973 Rakek – Proslava v Kartonaži
1935 Cerknica – Elektrarna
Slika je bila narejena v delavnici Antona Meleta, v Cerknici. Ne vemo, kdo je stal za fotoaparatom, vemo pa, kdo stoji pred njim. Na sliki sta brata, Franc Mele – Jagenški in Anton Mele, oba iz Cerknice. Franc Mele – Jagenški je živel v hiši poleg Jagenške žage, ki še danes stoji v neposredni bližini cerkniške avtobusne postaje. Anton Mele pa v nam bolj znani Meletovi hiši, ki še danes stoji ob Cesti 4. maja, nasproti Kulturnega doma v Cerknici. Danes med njunima hišama stoji avtobusna postaja, v času nastanka fotografije pa so bile na tem mestu Meletove garaže in delavnica, kjer so izdelovali avtobuse. Glede na opisano sta bila brata tudi soseda.
1923 Rakek – Slovenska kuharica
Felicita (Terezija) Kalinšek (5. september 1865 – 21. september 1937) je bila slovenska redovnica, avtorica Slovenske kuharice.
Kranjska kmetijska družba je leta 1898 v Ljubljani ustanovila gospodinjsko šolo. Potrebovali so šolsko osebje, sestre so jim iz Maribora poslale tedaj triintridesetletno Felicito Kalinšek. Kot učiteljica kuhanja je tako delovala vse do svoje smrti. Poučevala je dekleta iz premožnih meščanskih družin, oskrbovala je škofovo jedilnico.
Felicita je tako uspešno opravljala svoje delo, da so ji kmalu po selitvi v Ljubljano ponudili pripravo ponovne izdaje Slovenske kuharice avtorice Magdalene Pleiweis. Knjiga je prvič izšla leta 1868, do leta 1902 so jo natisnili še petkrat. Felicita je priročnik dopolnila in uredila, v šesti izdaji se tako poleg avtoričinega pojavi tudi njeno ime. Prvotno izdajo je dopolnila tudi z gostobesednim slogom in humorjem.
Sestra Felicita Kalinšek je izpopolnila delo Magdalene Pleiweis. Leta 1923 je izšla že 7. izpopolnjena in pomnožena izdaja, ki je tudi na sliki. Družbo ji dela 11. dopolnjena izdaja, ki je leta 1953 izšla pri Slovenskem knjižnem zavodu v Ljubljani.
Stare slike 