1939 Ljubljana – Birma
Še ena birmanska slika, ki je nastala v Ljubljani. Napravil jo je Foto Pavlovčič, ki je imel atelje na Poljanski c. 12.
Pri birmi sta brat in sestra, Milka in Ivan, za botra pa sta njuna teta Rezka in njen mož Tone, vsi iz Borovnice. Milka in Ivan sta moja sestrična in bratranec, zadaj pa stojita teta in stric. Sklepam, da je bilo to leta 1939, kjer sta se tega leta Rezka in Anton poročila.
1935 Cerknica – V delavnici
Fotografija je nastala leta 1935 v Cerknici. Neznani fotograf je v svoj objektiv ujel vsakodnevni utrip v kovinarski delavnici, ki se je nahajala v Meletovi hiši nasproti kulturnega doma. Kot je videti na fotografiji je bila kar gneča, saj se v delavnici, poleg raznega orodja in strojev, nahaja kar osem oseb. Neznani fotograf se je v želji, da zajame na fotografijo čim večji del delavnice, malce nerodno postavil, zato mu je ponagajala močna dnevna svetloba, ki je svetila skozi okna. Ampak to ni preveč pokvarilo namena, le par obrazov je malce manj jasnih. Pa še nekaj je zanimivo na sliki. Vse osebe so pokrite v enak tip pokrivala. Gre za kape s šilti (ščitki), ki so jih moški nosili ob običajnih dnevih, ob nedeljah in praznikih pa so te kape praviloma zamenjali s klobuki.
1934 Zagreb – V ateljeju
Finančna straža, danes bi jo postavili med carino in finančno policijo, je med obema svetovnima vojnama spadala v pristojnost finančnega ministrstva v Beogradu ter njemu podrejene finančne direkcije v Ljubljani. Bila je uniformirana in oborožena, z nekaj prvinami vojaške organiziranosti.
Opravljali so naloge v zvezi z zagotavljanjem državnih prihodkov, to je užitnine (današnje trošarine) in monopolov (tobaka, cigaretnega papirja in vžigalnikov). Poleg tega so tisti ob državni meji opravljali vlogo čuvajev te meje, saj so nadzorovali tihotapstvo čez to črto. Nadalje so vodili izvršbe v zvezi z neplačanimi davščinami, vse do prodaje zarubljenega premoženja. Za potrebe davčnih uprav (odmera pridobnine in prometnega davka) so na terenu zbirali podatke o osebnih in gmotnih razmerah posameznih davčnih zavezancev.
Grahovo 1957/58 – Športni dan
Fotografija prikazuje tri učence prvega razreda Osnovne šole Grahovo in njihovo učiteljico ob spomeniku na Laniščih. Fotografija neznanega avtorja je nastala leta 1957, ko so imeli šolarji športni dan.
V enem od komentarjev na prispevek 1959 Radlek – Odkritje spomenika na Laniščih, ki je bil objavljen 26. 11. 2015, je komentator vsekakor dobrohotno pripomnil, da se je pogovarjal z več domačini, od katerih je slišal, da je bil datum odkritja spomenika na dan borca leta 1959 in prosi, da se popravi leto 1956 na leto 1959.
Ker je ta fotografija nastala leta 1957, ko je spomenik že stal, bo potrebno popraviti letnico na prispevku, objavljenem 26. 11. 2015, nazaj na leto 1956, saj je skoraj nemogoče, da je bil spomenik zgrajen tri leta pred njegovim odkritjem.
1954 Iga vas – Plesoče kuharice
Slika je bila že objavljena v sklopu starejšega prispevka. Na njej so dekleta, ki so obiskovale kuharski tečaj, se tam seznanile z učiteljem Tonetom Avscem, ki je imel izkušnje s folklornim plesom in ga prosile, da je nekaj od tega naučil tudi njih. Marija Perušek, ki je tudi na sliki, je prepoznala skoraj vse.
Stareslike v časopisu Delo
V časopisu Delo (19.2.2016, stran 20) so objavili prispevek o portalu za področje kulture – Kulturnik.si, v katerem so omenjene tudi Stareslike. Prispevek ima naslov: “Vsi slovenski kulturni zadetki”, v podnaslovu pa navajajo:
“Na spletnem portalu Kulturnik so najbolj (ob)iskani Delove ocene, gledališče in cerkniške Stare slike”.
1960 Cerknica – Pokaži kaj znaš
Dopolnjen prispevek
Za prispevek 1926 Cerknica – Godba gasilskega društva smo dobili več dopolnitev, ki smo jih vključili v prispevek.
1956 Rakek – Članska vrsta TVD Partizan Rakek
Med obema vojnama, ko je bil Rakek mejna železniška postaja in se je priselilo mnogo ljudi z vseh koncev Kraljevine Jugoslavije, je v kraju delovalo več društev, posebej na področju kulture in športa. V Prosvetni dom, zgrajen leta 1905, kjer je danes servis in prodajni salon avtomobilov, so se že pred prvo vojno vselili člani Južnega sokola, telovadci, ki so se vzgajali v disciplini telesa in duha. »Boj za krepko telo je tudi boj za močen narod,« je bilo njihovo geslo še iz avstrijskih časov. Iz vrst sokolov je izšel tudi olimpionik Leon Štukelj.




