Cerknica 1959/60 – Zadnji šolski dan
Fotografija neznanega fotografa iz leta 1960 prikazuje nekaj sošolcev osmega razreda Osnovne šole v Cerknici zadnji dan šolanja v Cerknici.
Običaj je bil, morda je še, da gredo zadnji šolski dan šolarji osmega razreda po Cerknici preden predajo ključ šolarjem sedmega razreda. Fantje in učitelj so se postavili pred spomenik padlim borcem v Cerknici. Ključ je še v njihovih rokah.
1937 Rakek – Žika, družinski list
Družinski list Žika, ki so ga imenovali list za zdrav rod, je izdajala Pražarna Žika. Za odjemalce njihovih izdelkov je bil brezplačen, sicer je bila letna naročnina 25 din. Začel je izhajati s prvim novembrom leta 1929. Vseboval je izvirne slovenske prispevke, prevode z lepimi slikami, zdravniško posvetovalnico za otroke, gospodinjski kotiček in tudi pisma in slike bralcev. Urednik je bil Mirko Pugelj.
Med tisoči starih časopisov, ki se še valjajo na naši podstrehi, je bil le en izvod družinskega lista Žika. Ta, ki ga ravnokar gledate. Je naključje ali pa ga je atova teta nalašč spravila, ker je v njem prispevek o Loškem potoku?
Na lovskem praporu so si člani Lovske Družine Cerknica upodobili jelena, kralja naših gozdov. Slovesno razvitje prapora so imeli ob lovski koči na Poljanah v Javornikih.
Na sliki je skupina delavcev Kovinoplastike Lož iz časa, ko se je delavski svet odločil, da bodo zgradili novo proizvodno halo, vsak delavec pa bo prispeval določeno (ne ravno majhno) število “udarniških”, to je brezplačnih ur dela, da bi tako združili proizvodnjo pod eno streho in si zagotovili boljše delovne pogoje. Če se ne motim, so z delom začeli leta 1965, hala pa je bila vseljena leta 1967. Na Starih slikah so moji predhodniki že precej podrobno pisali o tem, zato naj dodam le, da je svoj del udarniških ur prispevala tudi moja mama, pa tudi nekaj sošolk in sošolcev, ki so se v Kovinoplastiki zaposlili takoj po končani osnovni šoli. Takrat še ni bilo zakona o prepovedi otroškega dela in petnajstletniki so bili resda zaposleni na tako imenovanih lažjih delih, a le do polnoletnosti. Niso smeli delati ponoči, niso smeli opravljati nevarnih in zdravju škodljivih del, biti udeleženi v prometu in podobno. Pa kako so bili zadovoljni, ko so dobili prvi denar!
1957 Begunje – Kmetijska šola (2)
V šolskem letu 1956/57 je prišel za ravnatelja v Begunje učitelj Vinko Toni. Nadaljeval je delo tovariša Otrina. Poleg njega je pri pouku sodelovala tudi njegova žena, gospa Marija Toni, ki je bila medicinska sestra. Slušateljem je predstavila zdravstvene probleme, pomoč pri poškodbah in boleznih ter delovala zdravstveno vzgojno.
V šolski kroniki piše za leto 1956/56: Kmetijsko gospodarsko šolo je obiskovalo 18 slušateljev drugega letnika.
1961 Slivnica – Udarniško (2)
Fotografijo je leta 1961 malo pod vrhom Slivnice pri hotelu posnel takratni glavni in odgovorni urednik Glasu Notranjske Danilo Mlinar.
1925 Ljubljana – Antonija Milavec, rojena Primšar
Na sliki je moja stara mama, očetova mati. Datum nastanka fotografije ugibam.
1957 Begunje – Kmetijska šola (1)
Po drugi svetovni vojni je bilo za kmečke otroke malo možnosti, da bi se vpisali na srednjo šolo. Internati so bili dragi, prometne povezave so bile slabe. Na Menišiji, pa tudi v drugih delih cerkniške občine, ni bilo dovolj učnih in delovnih mest. Tedanja oblast je želela, da bi kmečki sinovi prevzemali kmetije, obdelovali zemljo ter gospodarili po modernejših priporočilih in nasvetih. Želeli so, da bi se kmetje združevali v zadruge.
Da bi mladim fantom omogočili vsaj nekaj izobrazbe, so na Osnovni šoli v Begunjah pri Cerknici organizirali kmetijsko šolo. Prvi letnik so obiskovali v šolskem letu 1955/56. Program pouka je bilo nadaljevanje splošne izobrazbe, posebej pa še živinoreja in agronomija. Splošne predmete sta učila Milan Otrin, ki je bil tedaj ravnatelj na šoli, in njegova žena Helena Otrin. Živinorejo je predaval živinozdravnik – veterinar Zupan, ki je stanoval na Rakeku. Agronomijo je poučeval ing. agronomije Rozman, ki je prav tako stanoval na Rakeku. Pouk je potekal v popoldanskih urah v zimskih mesecih, ko na kmetiji ni bilo veliko dela.
1926 Cerknica – Godba gasilskega društva
Cerkniška godba je bila ustanovljena leta 1924. Takrat še kot Godba gasilskega društva v Cerknici. Gasilno društvo je obstajalo od leta 1887.
1910 Amerika – Jəvánov stari oče v Ameriki
Zelo malo vemo o Ivanovem starem očetu Fréncetu, a lahko domnevamo, da je bilo njegovo življenje prav tako težko in razburkano kot marsikatero drugo na Babnem Polju. Dvakrat je bil v Ameriki in delal je najbrž z drugimi Babnopoljci v ameriških gozdovih ali mogoče rudnikih, ni pa znano točno kje in kdaj. Vnuki so o njem izvedeli samo to, da je le malo hodil v šolo, menda samo tri mesece, a se je vseeno naučil spodobno računati, brati in pisati; da je v vojski postal podnarednik, da v Ameriki ni ravno kdo ve kako uspel, a se je vseeno rad lepo oblačil in se postavljal.
Stare slike 