1965 Lož – “Udarniško” delo za temelje Kovinoplastike
Na sliki je skupina delavcev Kovinoplastike Lož iz časa, ko se je delavski svet odločil, da bodo zgradili novo proizvodno halo, vsak delavec pa bo prispeval določeno (ne ravno majhno) število “udarniških”, to je brezplačnih ur dela, da bi tako združili proizvodnjo pod eno streho in si zagotovili boljše delovne pogoje. Če se ne motim, so z delom začeli leta 1965, hala pa je bila vseljena leta 1967. Na Starih slikah so moji predhodniki že precej podrobno pisali o tem, zato naj dodam le, da je svoj del udarniških ur prispevala tudi moja mama, pa tudi nekaj sošolk in sošolcev, ki so se v Kovinoplastiki zaposlili takoj po končani osnovni šoli. Takrat še ni bilo zakona o prepovedi otroškega dela in petnajstletniki so bili resda zaposleni na tako imenovanih lažjih delih, a le do polnoletnosti. Niso smeli delati ponoči, niso smeli opravljati nevarnih in zdravju škodljivih del, biti udeleženi v prometu in podobno. Pa kako so bili zadovoljni, ko so dobili prvi denar!
Na tem izseku prepoznam le nekaj obrazov: spredaj prvi levo čepi Vencelj Pavlič iz Iga vasi, ki je delal v ročni orodjarni, poleg sedi Tone Ravšelj iz Loža, delal je v livarni. Stoji prvi levo France Žnidaršič, ki smo mu rekli Žfran, ki je dolga leta delal v Operativni pripravi proizvodnje, sicer pa je bil glasbenik in član godbe na pihala celih 50 let, poleg tega je pisal (šaljive) pesmi in resne članke v Glasilo Kovinoplastike in še kam, bil ilustrator in vsestranski kulturnik, pa tudi aktiven član vseh mogočih komisij in organov, skratka eden tistih ljudi, ki nikoli ne držijo križem rok. Pa saj jih tudi drugi niso, le da vsak na svojem področju. In kakšno zadoščenje in veselje je bilo ob vselitvi v nove prostore iz prejšnjih improviziranih in raztresenih po vsej Loški dolini! Do tedaj so bili obrati “Kovinske” vsepovsod: v zadružnem domu v Ložu, pa v “hotelu” v Pudobu in v stavbi ob Obrhu v Pudobu, kjer je bil obrat plastike, pri Špetnaku v Markovcu, kjer je bila livarna, na Babnem Polju, kjer so setavljali sponke za karnice in ne vem, kje še vse.
Na tem izseku si kolikor toliko zanesljivo upam imenovati samo Martina Nelca, Urbanovega z Vrhnike, ki je delal v drgalnici, na sliki pa čepi zadnji desno. Poznam še več drugih obrazov, a so se imena izgubila ali pa o njih nisem prepričana.
Besede na zadnji strani je verjetno napisal Vencelj Pavlič: Kopali temelj Kovinoplastika Lož.Kraj: Lož
Datum: verjetno 1965
Avtor: neznan
Zbirka: Marica Pavlič
Skenirano: 11. 4. 2015
Oblika: fotografij
RSS - Posts
. Drugi z leve: Janez Štefančič iz Pudoba
Šesti z leve, druga vrsta – Ivan Kočevar (Opkov ata iz Loža) – črtasta majica in kapa
Mario, hvala za pomoč!