1942 Selšček – Prijateljice
Fotografija je bila posneta v Selščku okrog leta 1942, med vojno.
Vabilo
Naši ljudje, kraji in avtobusi na starih slikah
Vabimo vas na otvoritev razstave starih fotografij
10.4. 2014 ob 19h
v knjižnici Rakek.Razstavo so pripravili sodelavci skupina Stareslike. Na njej bomo predstavili fotografije z avtobusi v naših krajih. Fotografije bodo na ogled do 9.5. 2014.
1961 Cerknica – Kelnarica Ivanka (1)
Le kateri Cerkničan v tistih časih ni poznal te prikupne kelnarice, slikane pri potoku pred Žajfnco? To je legendarna kelnarica Ivanka Meden, po domače Rezena Ivanka. Brez nje gostilna Žajfnca ne bi bila to, kar je bila. Ivanka je bila natakarica z dušo in srcem in je gostilni dala neizbrisen pečat, saj je bila med gosti zelo priljubljena. Na to kaže tudi dejstvo, da je bilo v Žajfnci prometa, in s tem tudi dobička, precej več kot Pri Zgoncu in Na Peščenku skupaj.
Rakek 1970/71 – 8.b razred
1932 Selšček – Janko Rudolf
To je vojak Janko Rudof med služenjem vojaškega roka, v uniformi Kraljeve Jugoslovanske vojske (fotografija je nastala okrog leta 1932).
1932 Selšček – Janko Rudolf
To je vojak Janko Rudof med služenjem vojaškega roka, v uniformi Kraljeve Jugoslovanske vojske (fotografija je nastala okrog leta 1932).
1940 Cerknica – Izdelava avtobusov
Beseda “bus” je izpeljanka latinske besede “omnibus” in pomeni “za vsakogar”. Izraz je kar primeren, kajti avtobusi predstavljajo eno izmed prvih oblik javnega prevoza tudi na naših tleh. V tem prispevku bomo predstavili izdelavo avtobusov, ki so bili narejeni v Meletovi delavnici v Cerknici.
Zgodovina njihovih avtobusov seže v leto 1934. Z njimi so se v naših krajih opravljali prevozi potnikov in pošte. Delavnico je postavil Josip Mele, ob nastanku te fotografije pa jo je že vodil njegov sin Toni Mele. Po koncu druge svetovne vojne je bila nacionalizirana in predana v uporabo podjetju SAP, ki se je prav tako ukvarjalo z avtobusnimi prevozi.
1965 Pudob – SAP-ov avtobus
Šofer SAP-ovega avtobusa Janez Mlakar iz Pudoba, vsem bolj znan z domačim imenom Štancar, je avtobus ustavil kar na cesti pred domačo hišo in pobral nove potnike skupaj z njihovo prtljago.
1911 Rakek – Cesarska pesem
Revolucionarno gibanje v Franciji je leta 1796 vzpodbudilo cesarsko-kraljevega nadkancleja Sauraua, da je dal sestaviti narodno pesem, ki naj bi navduševala avstrijske narode v zvesti vdanosti do cesarja. Besedilo je napisal pesnih Haschka, uglasbil pa jo je Haydn. 28. Januarja 1797 je dobila imprimatur in 12. Februarja istega leta, na rojstni dan cesarja Franšička, so prvič izvajali v vseh dunajskih gledališčih in po vseh deželah monarhije. Valentin Vodnik je v »Novicah« zapisal, da so jo peli tudi v ljubljanskem gledališču in celo postregel s prevodom. Zaradi tega je Vodnik priznan kot prvi, ki je cesarsko himno prevedel v slovenščino. Leta 1854 jo je poslovenil in predelan Luka Jeran. V kasnejših čitankah pa je bila ponovno predelana. V pričujoči je prevod pripravil Lovro Toman po predlogi J. G. Seidla.
1955 Lož – Večerno napajanje
Mesto Lož, okrog leta 1955 še vedno kaže rane vojne vihre. Na skrajni levi je Hlabšetova, hiša zgoraj še brez oken, naslednja je Lorškova, Šerinčkova (zdaj Primoževa), Urbanova, Golfova (zdaj Točkova), Ulkova, na koncu pa je vidna še Storžkova štala. Na desni je Udoučeva (Udovičeva) hiša, še brez oken in vrat, za njo pa je viden še delček Vilkotove hiše.
Krave pelje napajat Lorškova mama Micka, za njo pa stojita gospodična Magda Švigelj in stric Matija Švigelj, ki je prišel domov iz Francije, na zapuščinsko obravnavo. Na skrajni desni je Klobčarjeva mama Ana, zadaj pa gospod Vilko Zabukovec, kapelnik loške godbe in izdelovalec harmonik.
Stare slike 