1946 Rakek – Tek na Blaževcu
Fizkulturno društvo Rakek je 1. maja 1946 priredilo tekmovanje v teku čez drn in strn pod imenom »Prvenstvo Notranjske za leto 1946«. Tekmovanje je bilo pika na i prvomajskim proslavam. Lep sončen dan je na Rakek privabil številne navdušence za telesno kulturo, tekmovalce in gledalce, iz številnih krajev od blizu in daleč. Proga je bila težka, saj je potekala po hribovitem terenu. Na sliki je skupina članov na startu. Pomerili so se na dva kilometra dolgi progi. Prvih šest mest so zasedli tekmovalci JLA, sedmi je bil Rakovčan Leo Grom.
1960/63 Pudob – Pred Orodjarno/Hotelom
Kadar so se ob posebnih dogodkih slikale skupine, se je pogosto zgodilo, da je sliko za spomin dobil vsak član. Tako je najbrž bilo tudi s to fotografijo, ki smo jo že objavili leta 2011 z bogatim besedilom Anite Manfreda, zdaj pa se je ponovno pojavila kot sestavni del zbirke starih slik Franca Bavca. Skrbno jo hrani v spomin na očeta in lastne mladostne dneve, ki jih je preživljal prav v tej stavbi in s temi možmi …
Orodjarstvo v Kovinoplastiki je zaživelo v nekdanjem Hotelu Jelen v Pudobu kot posledica spoznanju vodstva podjetja, da brez lastne izdelave orodij ne bo šlo naprej.
Moški so slikani na dvorišču nekdanjega hotela, kjer se v ozadju vidijo okna strojne orodjarne, medtem ko je bila ročna v nadstropju; tam je bila tudi povsod nepogrešljiva administracija. Na tabli poleg zadnjega okna (najbrž blizu vhoda) se bere: Kovinoplastika, Orodjarna, obrat Pudob.
1930 Rakek – Stanovanjska
Ogromna železničarska stanovanjska hiša na spodnjem koncu Rakeka je bila namenjena železničarjem in njihovim družinam. Okoliški prebivalci so ji dali enostavno ime “stanovanjska”. Fotografijo je leta 1930 z Velikega Orljeka posnel fotograf Vekoslav Kramarič.
Cerknica 1976/77 – 5. d razred
V šolskem letu 1976/77 so se učenci 5.d razreda, dobro razpoloženi in v spremstvu svojega razrednika na hitro posedli na pripravljeno mesto, da jih je fotograf slikal. Zakaj na hitro? Tistega dne niso imeli pouka, ampak so odhajali na šolski izlet. Odšli so v Postojnsko jamo. Da to drži se vidi po torbicah, ki jih imajo nekateri ob sebi. V njih je shranjena malica, ki na izletu še kako prav pride. Vsi so obuti v čevlje in ne copate, pa jopice, jopiči ter sproščena pokrivala. Tudi razrednik je v klasični obleki. Zanj je bila med poukom značilna delovna halja. Mogoče jih je za vogalom že čakal avtobus.
1939 Rakek – Pred spomenikom
Štiri mladenke, dve sta Sokolici, pozirajo pred spomenikom kralju Aleksandru I. na Rakeku. Žal ne poznamo nobene.
1956 Ivanje selo – Obročarstvo 5.
Koretele so pripravljene za trg
Obročar Vesel iz Ivanjega sela narejeno koretelo jemlje iz obročarskega stola, zložil jo bo k ostalim koretelam pred hišo. Za prodajo ni imel skrbi, kupci so prišli sami. Tedaj, leta 1956, je koretele odkupovala Kmetijska zadruga Unec. Po vojni, ko ni bilo več zasebne trgovine, je obroče odkupoval posebej za te namene ustanovljen LESOB, državna trgovina z lesenimi obroči Unec, ki je z letom 1949 prešel v Kmetijsko zadrugo Unec.
1956 Ivanje selo – Obročarstvo 4.
Izdelava koretel
Počasi se bližamo zaključnim opravilom obročarja pri izdelavi koretel. Koretele so pravzaprav nekakšna embalaža obročev. Obroči so tako pripravljeni za pot do uporabnikov. Koretele so povezane na štirih mestih s trto, da ne razpadejo. Trta je izdelana iz tanke šibe. Obročar Vesel je stopil na debelejši konec te dober meter dolge šibe in jo začel zavijati, vrteti, da je postala gibka, upogljiva, in se pri vezanju ni prelomila ali utrgala.
1956 Ivanje selo – Obročarstvo 3.
Izdelava obročev
Na fotografiji, posneti oktobra 1956, obročar Vesel, s fajfo v ustih in obveznim klobukom na glavi, sedi na rezivnici in pričenja obdelavo leskove palice, seveda ob ženski kontroli in vzpodbudi.
Na vrsti je prva faza obdelave leskove palice. Leskovo palico obročar s sekirico na debelejšem koncu malo razkolje, potem pa ta začetni razcepljeni del porine preko količka na rezivnici, da palica razpade v dva enaka dela.
1956 Ivanje selo – Obročarstvo 2.
Pred obročarjevo hišo je precejšnja zaloga leskovih palic
Otovorjenega, gotovo tudi izmučenega 82-letnega obročarja Vesela je na hišnem pragu v Ivanjem selu jeseni leta 1956 pričakala žena. Verjetno s šilcem “kačje sline”, čeprav tega na fotografiji ni videti.
1956 Ivanje selo – Obročarstvo 1.
Začne se s pripravo leskovih palic
Na fotografiji je 82-letni Vesel, obročar iz Ivanjega sela pri sekanju leskovih palic nekje na območju Menišije. “Sedaj sekam palice in se pripravljam na zimo,” je pojasnil fotoreporterju, ki je obročarja Vesela srečal pri potepanju po Menišiji. Vesel se razveseli gosta in mu pove marsikaj zanimivega o tej stari domači obrti na Notranjskem: “Na jesen je leskov les ravno pravšen, ker je zdrav, in so obroči tudi mnogo bolj trpežni. Spomladi, ko les zori in je poln soka, se palic za obroče ne sme sekati. Obroči smejo biti samo iz leskovih palic. Palice morajo biti dolge najmanj 180 cm, največ pa do 3 m.”
Vesel še doda: “Danes ta obrt že izumira. Malo nas je, ki še to delamo in ko bomo mi minili, bo tudi obročarstva konec. V Ivanjem selu delamo še jaz in Kajžna dva na Uncu Šušterček (verjetno Šurčk op. Perko) in Bajtnik, nekaj jih je še v Menišiji, pa smo na koncu.”Vesel se povrne v svojo mladost in doda:” O, včasih so pa mnogo delali in palic ni bilo tako lahko dobiti kakor danes. Daleč smo hodili ponje.”
Stare slike 