Skip to content

1946 Cerknica – Požgana Bajčkova hiša

16. 04. 2011

Slika prikazuje pogorišče  Bajčkove hiše. Kot mi je povedal znani in priznani cerkniški fotograf Jože Žnidaršič,  je hiša porgorela med drugo svetovno vojno ob napadu na Cerknico leta 1943. Takrat so  Nemci na Cerknico streljali  s kanoni  in takrat je tudi pogorel  Svinjski Rigl. Jože mi je tudi rekel: “Vidiš, za tem dimnikom sem se pa jaz rodil”. Za dimnikom je bil namreč “štiblc za rojevanje”, kjer so se rodili vsi Bajčkovi otroci.


____________________________________________________________

Fotografova starša Marija Žnidaršič, rojena Bajc in Anton Žnidaršič sta imela 7 otrok. To so bili: Tone, Viko, Edo, Jože, Tončka in Ivanka. Marija pa je umrla leto dni stara. Zdaj so živi še Edo, Jože in Tončka. Predniki Marije Bajc so bili iz Vipave in so se pisali Baiz. Od tu izvira tudi hišno ime Žnidaršičevih.

Po požigu je bila Žnidaršičeva družina razseljena na vse strani.

Jože se je v Ljubljani pri fotografu Böhmu izučil za fotografa.

____________________________________________________________

Tako je pogorišče zgledalo leta 1946. Leta 1950 so Bajčkovi skoraj na istem mestu, le malo bolj nazaj, postavili novo hišo. Med desnim vogalom te hiše in levim vogalom farovške drvarnice, ki stoji desno v ozadju slike in je pokrita z žagancami, je vodila steza. Po njej so  Rakovčani, Želšani  in prebivalci Podskrajnika imeli bližjo pot v cerkev,  k maši.
Farovški kozolec, ki se vidi v ozadju, so pred več leti razstavili in ga prenesli na Marof. To je bil velik kozolec z osmimi štanti. Farovške njive so ležale v njegovi bližini v Vidmu, “Pod farovžem”.
Nova cesta je bila takrat speljana še mimo Nove oziroma Ronkotove kapelice. Kostanjev med Cerknico in Novo kapelico pa v času nastanka te fotografije ni bilo več.

Zadaj je golo Loško. Na vrhu Loškega je stal visok evharistični križ, ki pa so ga nekaj let po drugi svetovni vojni podrli.

Prostor v ozadju do Nove kapelice, Videm, kjer so se še leta 1946 raztezala polja je danes povsem pozidan. Med ostalimi stavbami je na tem prostoru nova šola in telovadnica z zunanjimi igrišči.

Da je ta zapis nastal, mi je prijazni fotograf Jože Žnidaršič radovoljno pripovedoval zgodbo slike. Začudil sem se, ko je rekel, da je rojen leta 1925. Kot, da ni imel časa starati se, izgleda kot fant. Jože, še na mnoga leta!

____________________________________________________________

Viri:

  • Jože Žnidaršič, st.

Kraj: Cerknica
Datum: 1946
Avtor: neznan
Zbirka: Jože Žnidaršič
Skenirano: 2. 2. 2011
Oblika: fotografija – kontaktna kopija

4 komentarji leave one →
  1. Anita permalink
    16. 04. 2011 09:43

    Zaradi napisa na hiši me zanima, če je Jože Žnidaršič povedal kaj je bil njegov oče, oz. kakšno obrt so imeli?

  2. dusangogala permalink
    16. 04. 2011 15:29

    Jožetov oče je bil krojač.

  3. bojans permalink
    18. 04. 2011 22:00

    Oče Anton Žnidaršič je bil dobrovoljen sosed in prava korenina. Še v poznih letih je šival brez očal, rekoč: “Špejgle bom nosil, ko bom star!”

    Konec šestdesetih se je v sosednjo hišo, v nekdanjo mizarsko delavnico, vselil ansambel Stalaktiti. Vadili so z žarom prvoborcev rocka, lahko si mislite, kakšen trušč je bil to za tiste čase. Ampak ata Tone je prišel večkrat pogledat, kdo neki tam poje. Na vratih je poslušal pesem ali dve, pokimal in šel svojo pot. Enkrat sem bil zdraven, ko je komentiral: “Malora, tu je muska!”

Trackbacks

  1. 1956 Cerknica – Spomin iz JLA | Stare slike

Dodajte komentar

%d bloggers like this: