Sveti Vid 1946/47 – Skupna slika
V prvem povojnem šolskem letu sta v šoli pri Svetem Vidu dve tovarišici poučevali čez petdeset otrok vseh starosti iz okoliških vasi: Rudolfovo, Lešnjake, Tavžlje, Ravne, Zahrib, Čohovo, Zala, Osredek, Heršiče in Korošče.
Šolsko poslopje pri Svetem Vidu je bilo dograjeno leta1822 in ustanovljena je bila enorazrednica. Leta 1892 se je razširila v dvorazrednico, leta 1926 pa v trirazrednico. V obdobju med obema vojnama je šolski okoliš obsegal 12 naselij iz Vidovskih hribov. Med vojno je pouk potekal do leta 1942, nato do junija 1945 ni bilo pouka. Leta 1962 je bila šola ukinjena, propadajoče šolsko poslopje je videti še danes, v smeri proti Jeršičam.
____________________________________________________________
Sveti Vid nad Cerknico šteje le nekaj deset prebivalcev, leži sredi Vidovske planote na širokem razvodnem slemenu med povirnimi dolinami pritokov Zale, Iške in Cerkniščice. Kraj in planota sta dobila ime po župnijski cerkvi Svetega Vida, zgrajeni na začetku 18. stoletja. Današnja cerkev je iz leta 1903. Od prvotne cerkve je ostal le zvonik. Gradnja cerkva, posvečenih svetem Vidu, ki sodi med najbolj čaščene svetnike na Slovenskem, sega na začetek krščanstva med Slovenci in domnevno čaščenje Svetovita, poganskega boga Slovanov. Sveti Vid je poznan kot eden od pomočnikov v sili, za zavetnika so si ga izbrali lekarnarji, kotlarji, pivovarji, mutci in gluhci, viničarji in rudarji, odrski igralci in plesalci. God svetega Vida obhajamo 15. junija, po starem julijanskem koledarju pa je bil god na kresni dan. Na tisti čas nas spominja rek: “O svetem Vidi se skozi noč vidi”.
Po priljubljenemu svetniku so bili poimenovani številni slovenski kraji, katerih imena so bila po drugi svetovni vojni spremenjena. Tako je bil Sveti Vid nad Cerknico leta 1955 preimenovan v Žilce, po letu 1991 je ponovno dobil prvotno ime.
____________________________________________________________
Tu so kraji med seboj še vedno povezani z belimi peščenimi cestami ali pa iz njih pot ne vodi nikamor več. Do vasi Sveti Vid je dostop mogoč iz vasi Cajnarje iz smeri Cerknica ali iz vasi Župeno iz smeri Rakitna.
Otroci so v šolo hodili peš, po uro in več hoda daleč. Od doma so odhajali zarana, še v mraku in pozimi gazili v celo po snegu. Fantiči so gazili naprej, punce pa za njimi. Včasih je kdo zapregel vola in vlekel kakšen krcelj po cesti, da je naredil gaz. Tako je bila hoja malo lažja, sneg se ni toliko sesipal v čevlje. Plužil pa ni nihče. Otrok je bilo veliko, tudi po več iz vsake hiše. Nič nenavadnega ni bilo, če je tovarišica v velikem razredu posadila prvi oddelek spredaj, drugega zadaj in učila po dva predmeta na uro.
 |
Dve punci prav spredaj:
Spodaj:
Zgoraj:
______________________________ |
 |
Spredaj:
Zadaj:
______________________________ |
 |
Spredaj:
Zadaj:
V času pred industrijsko izdelanimi kavbojkami in T-shirti so bili otroci oblečeni v lične obleke, izdelke krojaških mojstrov in mojšker, pa tudi veščih rok mater; ki so jih podedovali njihovi mlajši bratje in sestre, vse dokler jih zob časa ni preveč načel. Tudi fantovska pokrivala pripovedujejo svoj del zgodbe o času, v katerem so otroci odraščali. ______________________________ |
 |
Razposajenih obrazov, razkuštranih glav. Konec šolskega leta. Pa so res pred njimi brezskrbne počitnice? ______________________________ |
 |
Spredaj:
Zadaj:
Tretja z leve v prvi vrsti sedi Marica Meden iz Osredka. Stara je sedem let in to je njeno prvo šolsko leto. Med vojno je ostala brez očeta; ko ji je kmalu zatem umrla še mama, pa je pri rosnih dvanajstih postala gospodarica domačije in skrbnica treh mlajših sorojencev. Kasneje si je ustvarila dom in družino v Cerknici, na domačiji v Osredku pa je ostal njen mlajši brat. ______________________________ |
 |
Spredaj:
Zadaj:
Manjši punčki se stiskata k tovarišici, ki jima nudi prijazno zavetje.
______________________________
|
Slovarček:
- v celo: nespluženo
- krcelj: del drevesa, hloda
- ličen: lep po obliki in izdelavi
- T-shirt: majica, krojena v obliki črke T
- mojškra: šivilja
____________________________________________________________
Viri:
- Ralf Čeplak: Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja – 20. stoletje, Občina Cerknica, Ralf Čeplak, 1990, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Edvarda Kardelja v Ljubljani
- www.kam.si/mesta/sveti_vid
- Marija Dragolič
- France Sterle, Cerknica
- Danica Kočevar, Cerknica
- Ema Turšič, Cerknica
- Julijana Sterle, Sveti Vid
- Drago Štritof, Rudolfovo
Kraj: Sveti Vid
Datum: 1947
Avtor: neznan
Zbirka: Srečo Dragolič
Skenirano: 29. 12. 2010
Oblika: fotografija
RSS - Posts
Nekaj jih je še v plaščih, ena od sestric pa je morala biti že bosa.
Sestrici Ludvika in Pepca sta imeli obe ene čevlje in sta hodili v šolo vsaka en dan. Ta dan pa ko je bilo napovedano slikanje je Ludvika kar bosa ušla od doma, samo, da je bila na sliki. Prav je naredila, jo vsaj imamo za spomin, mlada je odšla v Ameriko in od takrat jo nisem več videla.