Skip to content

1930 Nadlesk – Terice lana (1)

17. 03. 2012

Nadleške terice lana so se tako zbrale  na koncu vasi okrog leta 1930.



____________________________________________________________

Pavla Zabukovec iz Malega Loga je kot otrok še sodelovala pri tkanju, ki so ga njeni starši za dodatni zaslužek opravljali v zimskem času. Po njenem pripovedovanju je nastala naslednja zabeležka:

Pridelan lan so na njivi pulili in ne želi –  da so late (stebla) ostale čim daljše, saj bi jih z žetjem neželjeno skrajšali. Lan so nato zrfnalə  – odstranili so mu seme s pomočjo namenskih grabelj.  Potem so vsako steblo posebej položili na  košenino (pokošen travnik), kjer je tako ostalo mesec dni ali več. Tako je na soncu in dežju steblo preperelo.

Tudi v Retjih  so imeli, tako kot v Nadlesku, nad vasjo  prostor za trtje lanu. Koli so ostali v zemlji celo leto. V času trtja  so terice prinesle od doma le tәrәlce, ki so jih namestile na kole. V bližini prostora za trtje je bila jama v katero so naložili precej  drv in zakurili. Nad  kuriščem so greli lan na latah, da se ga je  lažje trlo.

Tako dobljeni material so skrbno položili na kup na tkanino, kar je lepo  razvidno tudi na današnji sliki.  Iz lanenih stebel so tako dobili predivo. Laneno predivo so predli na enak način kot volno – na kolovratu.  “Ku so prjələ je blu trajba jaku mjərkat”, da ni bilo prediva preveč ali premalo. (ko se je predlo je bilo potrebno zelo paziti…).

Dobljene niti so predice navile v štreno, prav tako kot volno. Štrene  so  v potoku namočile, oprale, posušile in potem previle v klopke. Te se je stehtalo – tako so  preverili, če je preja dovolj trdna in pravšnja za tkanje. Sledilo je tkanje.

O tem pa vam napišem v naslednjem prispevku.

____________________________________________________________

  1. ____
  2. Rezka Truden, Baroučkava???
  3. ____
  4. ____
  1. ____
  2. ____
  3. ____
  4. Micka Okoliš, Srpankəna
  1. Rezka Truden, Baručkava???
  2. ____
  3. Pepca Truden, Lužarjeva
Oznaka proizvajalca papirja:Foto – Material od l. l. Griesbach i Knaus.Zagreb Jurišičeva 1 

____________________________________________________________

Slovarček:

  • terice = dekleta in žene, ki so trle lan
  • tәrәlca = lesena priprava, ki se je pritrdila na kole, v obliki velikih škarij, za trtje lanu
  • mjərkat tudi  ahtat = paziti

____________________________________________________________

Viri:

  • Ivanka Mulec (Rajdkava), Nadlesk
  • Pavla Zabukovec, Mali Log

Kraj: Nadlesk
Datum: ocena, okrog leta 1930
Avtor: neznan
Zbirka: Šumrada, Nadlesk
Skenirano: 22.11.2011
Oblika: fotografija

4 komentarji leave one →
  1. 17. 03. 2012 13:11

    Iz firbca (radovednosti) sem se tudi sama poizkusila v predenju volne na kolovrat. Kos sem pri delu opazovala Viko je izgledalo neverjetno enostavno. Prvič sem sedla za kolovrat.Nisem si predstavljala kako težko je vse uskalditi. Predenje zahteva kvalitetno predivo, kar je danes zelo težko dobiti, še težje pa je uskladiti hkratno in pravilno delovanje nog, obeh rok, oči…. Ni mi šlo. Obupala sem, preden je nastala prva nit…. 🙁

  2. 17. 03. 2012 13:13

    Ja, se spomnim. To izdelano nitko, ki jo na sliki držiš v roki, je naredila gospa Vika, da bi ti bilo lažje. Tebi pa so nastajale nekakšne bunke, ali pa se ti je trgalo.

    No, jaz niti poskusil nisem.

  3. Breda Sikkens - Tursic permalink
    18. 03. 2012 19:05

    Pred 30 leti je bila na Nizozemskem moda predenja in tkanja. Miloš in Boža sta se ukvarjala s tkanjem, jaz pa s predenjem. Kvalitetno volno si moras narediti kar sam. Ko se ovca ostrize, je treba volno ustrezno precesati z nekaksnimi s krtaco z zeblji. Kot pri vsakem opravilu velja tudi tu, da vaja dela mojstra. Predenje je zelo monotono in zato sproscujoce. Meni je veckrat glava kinkala. Nalasc sem puscala bule na nitki, ker pri pletenju so dale zelo zanimiv efekt. Volna je vsebovala glicerin in roke so bile zelo zelo mehke. To je bila res vsestranska terapija! Potem se je volno iz kolovrata navilo v streno in streno se je opralo, vcasih pa se pobarvalo z naravnimi barvili: indigo ali oker barvo. Puloverji oziroma jope iz doma spredene volne krozijo po vsej druzini se dan danasnji.

Trackbacks

  1. 1925 Šmarata – Lan | Stare slike

Dodajte komentar

%d