1938 Rakek – Milavčevi otroci

Slika je nastla pred Podobnikovo hišo. Posnel pa jo je Podobnik, ki se je menda ukvarjal tudi s fotografiranjem. Bo že držalo, saj jih je lepo postavil, kot stopniče na stopničke. Albin in Janez sta na kratko postrižena, še Marica. Zakaj Tone ni, pa nihče ne ve.

____________________________________________________________

Antonija in Janez Milavec z Rakeka sta imela štiri oroke. Antonijina sestra je ravno nekaj delala pri enem kmetu, ko so jo klicali domov, ker je Tona rodila punčko. Pa je rekla: “Ne grem ne, sigurno je spet “bǝtičnǝk” pa me hecate, samo da bi šla domov!” Pa je potem vseeno šla in bila punčke zelo vesela.

____________________________________________________________

	Teta Mara, uradno Marija, je bila rojena leta 1936, delala je v Kartonažni tovarni na Rakeku. Zelo veliko hodi. Leta 1947 je zmagala v teku čez drn in strn na Blaževcu in še danes je hitra kot strela in na dan prehodi kar nekaj kilometrov.Oblečena je v lepo oblekco in celo predprasnik ima. In v roki eno igračo. Verjetno ni Polona. Imela je namreč punčko iz cunj, po imenu Polona. Tone in Janez sta se enkrat igrala Indijance in sta Polono privezala na hruško ter spodaj zakurila. Ne, Polona ni zgorela, ker ni bila čarovnica, je pa utrpela veliko škodo, ki jo je potem stara mama sanirala.
	Tone je bil rojen leta 1935 in je dokaz, da si slavne bitlovske frizure niso izmislili Beatlesi iz Liverpoola, ampak Milavcavi z Rakeka. Vedno je imel lepe kodraste lase in si jih je umival s Subrino, na katere embalaži je bila naslikana gospodična z blond kodrasitimi lasmi. Potem je mene hecal, da ima zato take kodraste lase, ker si jih umiva s Subrino, pa prav to. In so morali še meni prati lase s takim šamponom. Vendar se meni niso skodrali, takrat še ne, kasneje pa in zdaj si jih pa peglam. Kdo bi razumel žensko pamet! Tone ima kratke hlače z naramnicami, ker ni bilo elastike v pasu, usnjenega pasu pa tudi ne. Naramnici sta na prednjem delu povezani s trakom, da ne bi padali z ramen, na hrbtu pa sta še prekrižani.
	Ata Janez je bil rojen leta 1932 in je pretežni del življenja delal na železnici, tako kot njegov oče. Rad je bral in ko sem začela hoditi v šolo, sem mu velikokrat penesla kakšno knjigo iz knjižnice. Takrat je na Rakeku še (več) ni bilo, v Cerknico pa nismo hodili. Zelo rad je gledal tudi filme. Ko je bil na Rakeku še kino, je šel na predstavo vsako soboto zvečer in povedal, če je film v redu. Potem sva šli v nedeljo popoldan še medve s teto Maro. Potem šele je prišla televizija….Ata ima, danes bi rekli, bermuda hlače na naramnice. Le-te so elastične, vsak krak naramnic pa se je na hlače pripel z dvema usnjenima trakovoma in tako so bile uporabne pri vseh hlačah. Če je imel sploh še kakšne. Na zadnjem kraku je ravno tako. Ene take naramnice so še sedaj doma, samo poiskati bi jih bilo treba (beri: pospraviti po podstrešju, klet smo pa že).
	Stric Albin je bil edini, ki se je lahko šolal. Bil je pač prvi in za vse ostale ni bilo denarja, ker je bil zaposlen samo stari ata. Po končani meščanski šoli se je učil za pilota v Mostarju. Pa rad se je malo važil in tako je enkrat letel z bojnim letalom (kdove katerim, ker je imela tedaj JLA različna letala) pod Mostarskim mostom. Za to je bil nagrajen in je dobil šest mesecev suspenza.Kako že pravi prirejeni slovenski pregovor: “Kdor visoko leta, je dober pilot.” Ko je že imel izpit za letalo, se mu je pa zazdelo, da bi bilo dobro, če bi ga imel še za avto. Pa so se peljali na izpitni vožnji: inštruktor, predstavnik komisije in moj stric. Pred njimi je peljal avtobus. Na semaforju se je prižgala rdeča luč. Avtobus je peljal skozi križišče, moj stric pa za njim.”Padli ste,” je rekel predstavnik komisije.”Zakaj pa?””Peljali ste skozi rdečo luč.””Saj je avtobus tudi!” “On že ima izpit, vi pa še ne.” Tudi on je oblečen v podobne hlače kot Janez, le da so malo daljše in bi jim danes rekli kapri hlače.

Ja, to pa je najboljše od vsega. Škarpi. Vsi enaki. Zdelani, zamazani, potempljani in spodkvicami na konicah prstov, pa verjetno tudi na peti, ker se menda tam najhitreje obrabijo. Kdo bi danes vedel. Se čevljev prej naveličamo, preden jih ponosimo.

Slovarček:

• bǝtičnǝk: fant

____________________________________________________________

Kraj: Rakek
Datum: 1938
Avtor: Podobnik
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 12.07.2012
Oblika: skenirana datoteka