Skip to content

1911 Dobec – Pozdrav iz Dobca

4. 03. 2013

Razglednica je sestavljena iz dveh posnetkov. Prvi prikazuje cerkvico sv. Lenarta in kapelico Matere božje nad studencem, drugi  pa jedro vasi, ki se razteza na pobočju Vinjega vrha.

Dobec  je gručasto naselje na planoti Menišiji z nekaj deset prebivalci. Ime je verjetno dobil po hrastu, ki je bil nekoč bolj razširjen. Vas se prvič omenja v 13. stoletju kot last kartuzijanskega samostana v Bistri. Pod naseljem se širi Ravnik, ki ga pokrivajo obsežni jelovo-bukovi gozdovi.

Na prednji strani razglednice, naslovljene »Pozdrav iz Dobca« je bilo 21.1.1911  zapisano prijazno voščilo:  “ K Tvojemu častitemu Godu v imenu cele družine prav iz srca zakličemo: Ljubi Bog Te ohrani zdravo, srečno in zadovoljno še mnogo, mnogo let!!! Hvaležno vdani b. Fonc“.

Cerkvica sv. Lenarta je bila prvič sezidana leta 1322,  prezidana in povečana pa leta 1770. Kapelico Matere božje nad studencem je stavbenik Ronko iz Cerknice postavil leta 1904. Urejen je bil tudi prostor okrog kapele in zasajena mlada drevesca.
Napis v kapeliBrezmadežno spočetje sem“.  Zidarski mojster Ronko  znanja ni črpal v šolah in knjigah, saj jih tedaj sploh ni bilo. Bil je mojster prakse,  sezidal pa  je več kapel in cerkva. Njegovo delo so kapele  v Dobcu, Strmcu pri Studenem,  v Cerknici ter  cerkve  pri Svetem Vidu,  v Begunjah in Škocjanu pri Turjaku.
Desno je Gregorjeva hiša (Jernejčič), levo si od zgoraj sledijo Brejšča (Zrimšek), vaška kašča, Kranjča (Kranjc), Markotova (Košir) in Podlipča (Kranjc) hiša.  Hiše so bile kamnite ali lesene hiše brez temeljev (na koprivah), pokrite s slamo na čop, pritlične ali enonadstropne.
Vhodna vrata so običajno vodila v vežo, ki je bila obenem črna kuhinja s svinjskim kotlom, bivalni del je bil šiša s pečjo,  spalni del pa je bil štiblc. Večje hiše so imele več prostorov.
Gozdarstvo je bilo tu že od nekdaj pomembno in z gozdom se je načrtno gospodarilo. Spravilo lesa je bilo ročno, s pomočjo konjske delovne sile. Slika je očitno nastala v času spravila lesa, saj  je pred vsako hišo na zgornjem koncu vasi  kup hlodov, nekaj jih pa leži kar povprek, kot pravkar privlečenih iz gozda. Eden je prav na sredi poti. Ali pa je čez blatni del ceste položen ploh , da se niso udirali.
Običajno so v tistih časih vaščani množično pozirali fotografu, tu pa je videti le nekaj ljudi, predvsem otrok, pred kaščo in Krajnčo hišo.  S povečavo izreza  žal ne razpoznam več podrobnosti, le temni madeži se povečujejo.
Drevje je olistano,  zdi se, da sence padajo proti severu. Če uporabim malo domišljije, pa se na Brejščih zgornjih oknih bohotita dva snopa nageljnov in na koncu vasi  stoji mlaj.

»Velecenjena gospica Marija Kranjc na Polici pri Višnji gori, Dolenjska. Kaj pa Maričelj ali kaj vaji uboga? Na tisti buči, se pa lepa hiša vidi pri luči. Prisrčni pozdravi! in zahvala za prijazno voščilo!«

Datumi izdajajo, da je razglednica potovala dva dni. Prejemnica je bila gotovo vesela hudomušnega sporočila od brata. Fonc in Maričelj  sta verjetno stari pogovorni obliki  imen France in Marija,  na katera pa sama doslej v živem pogovoru nisem naletela.

Slovarček:
  • na koprivah:  brez temeljev
  • na čop: način kritja s slamo
  • štiblc: spalni del
  • šiša: bivalni del
  • ploh: debelejša deska

Viri:

  • Fani Jernejčič
  • Razglednica je objavljena v knjigi Dežela ob Cerkniškem jezeru, Kraji v Občini Cerknica na starih razglednicah, Cerknica 1990, str. 67. Tam je še zapisano, da je nastala okrog 1910 in da jo je založil Kranjc.

Kraj: Dobec
Datum: 1911
Avtor: Fotograf A. Lebez, založil Kranjc.
Zbirka: Fani Jernejčič
Skenirano: 20. 9. 2012
Oblika: razglednica


Advertisements
13 komentarjev leave one →
  1. Fižnarjev Andrej permalink
    4. 03. 2013 17:08

    Če lahko pripomnim oz.popravim,ko pravite da je tisti hlod sredi ceste.Sicer sem mnogo mlajsi,vendar vem da se je tukaj pot koncala in je bilo kot neko obracalisce.Od tu naprej je sla samo ozka poljska pot,ki gre skrajno desno ce gledamo na sliki.Tu nekje kjer je stal fotograf,ki je slikal tole sliko je bila vaska lopa v kateri vem da so bili vasko orodje(mlin in presa za sadje,kotel za zganjekuho …)Sedaj je tam avtobusno postajalisce!Ampak takrat je se verjetno ni bilo,je pa bil po mojem vedno to nekaksen vaski plac,na katerem se je belilo les(lupljenje lesa)pa izelovanje cimprov(ostresij)tudi dobski plug za oranje snega smo tukaj sestavili.Veckrat sem pomagal ocetu tukaj pri raznih vaskih opravilih.

    Všeč mi je

  2. medra permalink
    5. 03. 2013 10:23

    Lepo ste nam to pojasnili. Meni se zdi zanimiva tudi vaška kašča. Bi lahko tudi o njej povedali kaj več?

    Všeč mi je

    • Fižnarjev Andrej permalink
      5. 03. 2013 19:01

      Ce je tu bila nekoc vaska kasca ne vem ker sem premlad da bi vedel kaj in cigavo je bilo takrat.Zal tudi nismo otroci sprasevali kaj in cigavo je,ceprav nam je zdaj zal zato ker ne vemo osnovnih stvari o najozji okolici.Pa tudi nam otrokom je bilo samoumevno da zgornji del pripada brescim,spodnji pa kranjcim,meja pa nekje po sredini kasce.Tudi uporabljali sta jo ti dve hisi,saj je takorekoc dvorisce vsako do polovice.Lahko pa je tudi drugace …

      Všeč mi je

  3. Marija permalink
    25. 01. 2015 16:50

    To, kar tukaj imenujejo vaška kašča, je bila v resnici stara Brešča hiša. Kasneje so jo Brešči uporabljali kot drvarnico in kurnik. Vaška kašča je bila pa nekoč nad Gregorjevo hišo, a se je na sliki ne vidi, če je takrat sploh še stala. Brešča Tončka, ki mi je to povedala, se spomni samo še ruševin.
    O sliki pa je komentar napisala tudi moja teta Rezka, Kranjča Rezka, ko je bila stara 88 let:
    »Ta slika Dobca, ki ji pravimo »gornji konc«, je vzeta iz razglednice, fotografije, ki so jo dali naš oče delati leta 1904. Na njej je gornji konec Dobca in dobška cerkev s kapelo Lurške Matere Božje.
    Kip Lurške Marije je iz Lurda, kjer so ga naš stric naročili. Ko je prišel na mejo in so ga odprli, zagledali lepi obraz Marije, so rekli: » Ne, tebe pa ne bomo obdavčili…« In tako je s stricem prispela iz Lurda naša Lurška Marija, leta 1904. Na dan praznika Lurške Marije, 11. februarja 1904, je bila pa svečana otvoritev in posvetitev naše, dobške kapele Lurški Mariji, ki naj bi bila za vedno naša Kraljica zavetnica in Mati celega Dobca in vseh Dobčanov!
    Ta slika, gornji konec, pa prikazuje stanje tistega časa: trgovina z lesom.
    Na sliki so vidne hiše: 1. Brešča, 2. Kranjča – pred katero so naš oče, mati in trije otroci: Micka, Marička in Francelj. 3. hiša je Markotova, 4. Vilča, a na desni strani sta pa prva Gregorjeva, druga pa Čukava, ki se pa ne vidi, ker jo Gregorjeva skriva.
    Naš oče, pomeni, Anton Krajnc, Dobec št.11, po domače rečeno pri Kranjčih.
    Krajnč Stric so pa njegov brat, ki je z njim vred ostal doma. Mi, otroci smo mislili, da ima vsaka hiša očeta in mater in strica.
    Takrat so bile vse hiše s slamo krite. V teh devetdesetih letih se je veliko tega spremenilo, saj sta bili vmes dve svetovni vojni.«
    Podlipča hiša je nasproti Vilče, a se vidi samo del slamnate strehe.

    Všeč mi je

  4. Marija (Maša) permalink
    25. 01. 2015 17:07

    Pa še eno pojasnilo: To kar ste prebrali kot “b. Fonc” v resnici piše “b(rat) Tone. Če si ogledamo celotno besedilo (Tvojemu godu, Te…), vidimo, da je za naše pojme T podoben F-ju. To razglednico so pisali moj stari oče Anton svoji sestri Micki (Mariji), ki je bila za kuharico sorodniku – župniku na Polici. Maričelj so oče imenovali, verjetno ljubkovalno, svojo hčer in mojo teto Marico, rojeno leta 1901. Doma so ji rekli Marička in je kot otrok nekaj časa preživela pri teti na Polici, kakor mi je pripovedovala teta Jerica.

    Všeč mi je

Trackbacks

  1. 1954 Dobec – Vaja bezovskih gasilcev | Stare slike
  2. 1954 Dobec – Podmladek bezovskih gasilcev | Stare slike
  3. 1943 Dobec – Pred cerkvijo | Stare slike
  4. 1955 Dobec – Bil je lep poletni dan | Stare slike
  5. 1940 Dobec – Pranje po starem | Stare slike
  6. 1952 Dobec – Dobški otroci | Stare slike
  7. 1961 Dobec – Dobška dekleta | Stare slike
  8. 1934 Dobec – Gabrovška jama | Stare slike

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: