1930 Velike Bloke – Dekleta

V dolenjem koncu vasi Velike Bloke so se za slikanje zbrala praznično oblečena dekleta. Medsebojno jih je vezalo prijateljstvo, družinske in sorodstvene vezi, skupno vaško življenje, predvsem pa Amerika.

Stojijo:

• Ivana Rudolf – Gregorjeva 1910-1997
• Ivana Anzeljc – Joškotova 1906-1993
• Marija Rudolf – Gregorjeva 1912-1982

Sedijo:

• Marija Anzeljc – Joškotova 1903-1984
• Ivana Modic- Marentova 1904 – 1998
• Jožefa Modic – Marentova 1900 – 1998
• Amalija Modic – Marentova 1913 – 2004

Dekleta so klicali po domače, bile so tri Johane, dve Mici, Pepa in Malka.

Gregorjevi in Joškotovi so se vrnili iz Amerike v začetku stoletja. Mati Joškotove Johane in Mice je bila Marentova Marjeta, torej teta treh Marentovih sester. Ta je hčerko Marijo Anzeljc rodila na ladji ob povratku iz Amerike leta 1903, o čemer smo že pisali. V Ameriki je bila rojena tudi Ivana Rudolf – Gregorjeva, saj je bila tudi njihova družina v rudarskem naselju Leadville v Coloradu.

V knjigi duhovnika Jurija Trunka o zgodovini slovenske naselbine v tem mestu, ki je izšla pri Mohorjevi založbi leta 1999, se nam odkrije svet slovenskih naseljencev v tej daljnji , divji deželi v Skalnem gorovju. Kaj so Bločani iskali tam? Za prve slovenske priseljence je Amerika segala le do Missisipija in le redki so do ameriške državljanske vojne prekoračili to mogočno reko. Z izgradnjo transkontinentalnih železnic in odkritjem najdišč zlata, srebra in drugih rud v gorah Colorada, pa je obetan zaslužek praktično čez noč privabil mnoge priseljence, ki so prej delali na vzhodu, v te divje kraje. Tako je nastalo najvišje ležeče mesto v ZDA Leadville več kot 3000 m nad morjem. V močni slovenski skupnosti okoli župnije sv. Jožefa so si v tem mestu družine ustvarili tudi Gregorjevi ( Janez Rudolf in Polona Kraševec) in Joškotovi ( Jože Anzeljc in Marjeta Modic). K sreči jih ti divji kraji niso pogoltnili vase in so se z zaslužkom vrnili domov.

Slovenski škofje so v posebnem Pastirskem pismu svarili Slovence pred odhodi v Ameriko, posebej pa pred odhodi v “gozde in rudokope” in jim dajali številne napotke, kako naj se varujejo in obnašajo v tej daljnji deželi. Nekaj izvlečkov iz Pisma:

Silno veliko škoduje našim ljudem razvada, ki so jo prinesli s seboj iz domovine, namreč hoditi v nedeljo v gostilne. Anglež in Amerikanec porabita nedeljo, da se dobro prespita, gresta v cerkev, popoldne pa čitata na hodniku pred hišo velike nedeljske izdaje listov. Slovencu pa je nedelja dan, da gre obligatno v gostilno. Silno žalostno je videti take naselbine, kar zjokati se je nad njimi. Toliko nemoralnost, pijančevanja kakor v teh naselbinah ni videti nikjer. Drugo zlo za naseljence je skupno stanovanje, ki se imenuje “boardinghouse”, t.j. hiša, kjer ima en mož s svojo ženo več moških na stanovanju in hrani. To skupno stanovanje je v nravnem oziru zelo nevarno, posebno oženjenih. Koliko prokletstva in celo pobojev so rodili ti “boardinghousi”,  se ne da popisati . Tudi amerikanska prostitucija tisoče naših mladeničev peha v nemoralnost in po njej v brezverstvo.

Bločani so se tem skušnjavam izognili in resna dekleta so se zbrala za slikanje. Za seboj so imele grenko izkušnjo iz februarja 1918. Kot majhne deklice so se Gregorjeve igrale z ognjem pri sosedu – Reparčnem. Nastal je velikanski požar, ki je upepelil osem posestev. Življenje je to rano zacelilo, Gregorjevi dve in Joškotova Johana so si v Velikih Blokah ustvarile družine, Joškotova Mica in Marentova Malka sta ostali sami z otrokoma, Marentovi Pepa in Johana pa sta ostali teti.  Vse so preživele skoraj celo dvajseto stoletje, cesarje, kralje, diktatorje in predsednike. Danes so vse pokopane na pokopališču pri Fari.  Zahvaljujoč strani Stareslike je nekaj iskric iz njihovega dolgega življenja prelito v nov medij.

• Ivana Rudolf – Gregorjeva
• Ivana Anzeljc – Joškotova

• Marija Rudolf – Gregorjeva (Kroučkova Mica)

• Marija Anzeljc – Joškotova
• Ivana Modic- Marentova

• Jožefa Modic – Marentova
• Amalija Modic – Marentova

Viri: Matjaž Klemenčič: Jurij Trunk med Koroško in Združenimi državami Amerike ter zgodovina slovenskih naselbin v Leadvillu, Kolorado, in v San Franciscu, Kalifornija; Mohorjeva družba, 1999

Kraj: Velike Bloke
Datum: 1930
Avtor: neznan
Zbirka: Matjaž Modic
Skenirano: 15. 1. 2013
Oblika: fotografija