1931 Velike Bloke – Prostovoljno gasilno društvo

Pod vodstvom načelnika Jožeta Rudolfa – Endrjača, Velike Bloke, poveljnika Franca Anzeljca – Pajka, Velike Bloke, tajnika Franceta Hiti – Mežnarja, Velike Bloke in blagajnika Franceta Marolt – Gregorca, Velike Bloke, so izvolili tudi druge organe društva in si zastavili načrt dela. Za častnega člana so imenovali Stanka Lenarčiča iz Nove vasi, načelnika Kmetske hranilnice in posojilnice, ki je društvo od vsega začetka finančno spremljala.

Že konec leta 1931 je imelo društvo 107 članov. Večje število članov je bilo iz Ravnika in okolice in tako je bila na začetku 1932 ustanovljena podružnica društva v Ravniku pod vodstvom čelnika, posestnika Antona Turka. Na izrednem občnem zboru v Ravniku 18. 12. 1932 se je podružnica preoblikovala v samostojno PGD Ravnik. Razhod je bil brez nesoglasji in sporov, kar so posebej poudarili in zapisali.

Pomembna naloga PGD Velike Bloke je bila gradnja doma in stolpa za sušenje cevi ter nabava najnujnejše opreme. Že v ustanovnem letu so pričeli z nabavo blaga za slavnostne kroje (obleke) pri tvrdki Kossig v Ljubljani. Obleke sta izdelala člana, krojača Franc Hiti – Mežnar in Lojze Mazij – Metevžov. Stroške za obleke so morali člani pokriti sami.

Da bi si popravili finančno stanje in se rešili dolgov, so ob Binkoštih 24. maja 1931 uspešno organizirali prvo vrtno veselico s plesom in srečelovom pri Lenčkovi gostilni. Točilno pravico jim je odstopila Blažovcova gostilna iz Velikih Blok.

Društvo je imelo na začetku nekaj disciplinskih težav z mladimi člani. Po sprejemu prevzvišenega g. škofa, ki se ga je društvo udeležilo “korporativno”, so se “gotovi člani” v gostilni pri Blažovcu v gasilskih krojih obnašali neprimerno in delali splošen nemir (beri pretep). Več uglednih članov društva je zagrozilo z izstopom, če se jih ne kaznuje. Tako so na predlog načelnika izključili tri člane društva in po znižani ceni odkupili njihove obleke, ki so ob pretepu močno trpele in bile potrebne popravila.

Društveno življenje se je dinamično nadaljevalo z gašenjem požarov, vajami, udeležbo na procesijah, pogrebih in veselicah. Leta 1934 so se udeležili tudi pogrebne maše za blagopokojnim kraljem Aleksandrom. O vsem tem verno govorijo zapisniki, ki so jih pisali tajniki društva. V letu 1935 so se preimenovali v Prostovoljno gasilsko četo Velike Bloke, župa Logatec.

V letih pred drugo svetovno vojno je društvo izgubilo zagnanost. Večina fantov in mož je bila na dolgih orožnih vajah, ali pa so bili skoraj vse dni zaposleni pri izgradnji vojašnic. Po italijanski zasedbi je sledila najprej zamenjava žigov, denarja, sprememba emblemov in prevzem italijanske zastave. Ob obisku visokega komisarja zasedbenih oblasti 22. 10. 1941 je bil izdan njegov dekret, s katerim so od 1. 11. 1941 dalje prenehale obstajati gasilske župe in čete, poveljniki gasilskih čet pa so bili dolžni čuvati in upravljati gasilsko imovino do nadaljnjih odredb zasedbenih oblasti. S tem dekretom je bilo gasilstva v Ljubljanski pokrajini konec. Med vojno sta bila domova v Novi vasi in Ravniku požgana z vso opremo in dokumenti vred, dom v Velikih Blokah je bil zapuščen. Ponovno je dobesedno iz pepela gasilstvo na Blokah oživelo po vojni v okviru PGD Nova vas in PGD Velike Bloke. Društvo v Ravniku se ni obnovilo.

Ko so imeli člani društva PGD Velike Bloke poleti 1931 izdelane nove obleke, so se postavili na oder ob zid cerkve Marijinega vnebovzetja in se slikali. Izdelali so dve fotografiji, na eni pokriti v kapah in na drugi s kapami v rokah. Vseh ustanovnih članov nam še ni uspelo prepoznati.

Društvo ima v arhivu seznam članov iz leta 1930/31. Nekaj članov na fotografiji še nismo prepoznali. Upamo na pomoč bralcev strani Stareslike.