1922 Rakov Škocjan – Vojašnica kraljeve finančne straže
S podpisom Rapalske pogodbe, 12. novembra 1920, sta Kraljevina Italija ter Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev soglasno določili meje med državama kot tudi suverenost obeh držav.
Na italijanski strani je izrazito vidna močna potreba po utrditvi nove vzhodne meje na ozemlju brez nadzornega in obrambnega sistema, in za katerega je značilno posebej sovražno naravno okolje: na severnem delu državne meje prevladuje gorat teren, ki krepko presega 2000 metrov, proti jugu v okolici Planine je najti močvirnata območja, proti Snežniku pa široke gozdnate površine.
Na meji: agenti javne varnosti (naloge vodenja in nadzora), Kraljevi karabinjerji (pregled listin na prehodih prvega reda in obmejna služba), Kraljeva finančna straža (davčno-carinski nadzor), Kraljeva vojska (vojaški nadzor) in Mejna milica (politični nadzor). Kraljevo vojsko leta 1937 nadomesti Obmejna straža.
Kraljevo finančno stražo (R.g.F.) so zaradi njenih posebnih davčno-carinskih pooblastil na mejah razvili v največji in najbolj razširjen vojašniški sistem med vsemi policijskimi korpusi na italijansko-jugoslovanski meji.
Leta 1922 so Kraljevi finančni straži zgradili kar 55 vojašnic, ki so se razprostirale vzdolž meje od Peči do Reke. Leseni objekti v dveh nadstropjih (v žargonu paviljoni) so bili bodisi podolgovati ali v obliki črk T oziroma L, na začetku tridesetih let pa so jih prevlekli z opeko ali kamnom. Med vojno so bili skoraj vsi tovrstni objekti napadeni in uničeni.
Dandanes so ohranjene le redke vojašnice. Večinoma so od njih ostale le ruševine, ponekod so jih nadomestile nove stavbe ali pa je za njimi ostalo le nekaj sledi, ki jih je pogosto težko povezati z nekdanjimi vojašnicami.
V Cerkniškem koncu je bila Kraljeva finančna straža nastanjena v Rakovem Škocjanu, na Velikem Javorniku in Debelem Kamnu. Zadnji dve so našli brez večjih težav. Čeprav gosto poraščeni, so pri obeh ohranjeni kamniti temelji. Odkrivanje vojašnice v Rakovem Škocjanu so otežile večje spremembe na tamkajšnjem ozemlju.
Da je na Rakovem Škocjanu nekoč res stala vojašnica Kraljeve finančne straže, je pokazala primerjava različnih kartografskih podatkov. Osnovni podatki italijanskega Vojaškega geografskega inštituta iz leta 1937 jasno kažejo, da se je vojašnica v Rakovem Škocjanu nahajala tam, kjer danes stoji Hotel Rakov Škocjan. Isti dokument kaže tudi vojašnico Obmejne straže (G.a.F.), danes v ruševinah, v kraju Globoščak. Na kartah sta obe označeni s »Cas.ma«.
Karte slovenskega katastra potrjujejo podatke Vojaškega geografskega inštituta, saj navajajo objekt, ki se, sodeč po edini ohranjeni fotografiji »paviljona«, v celoti ujema z vojašnico Kraljeve finančne straže v Rakovem Škocjanu. Fotografija je trenutno v oskrbi arhiva Zgodovinskega muzeja finančne straže v Rimu.
Terenske raziskave prispevajo še en neizpodbiten dokaz o obstoju vojaškega poslopja v omenjenem območju. V bližini hotela je namreč najti strojniška gnezda, sestavni del obrambe vsake vojašnice Kraljeve finančne straže po vsej dolžini meje.
Na podlagi ugotovitev je moč skleniti, da je zgradba hotela v Rakovem Škocjanu postavljena na mestu nekdanjega paviljona Kraljeve finančne straže oziroma da se je slednja nahajala v njegovi neposredni bližini. V prvem primeru je možno, da hotelska zgradba v svojem ogrodju skriva dele stare italijanske vojašnice.
S tem odkritjem se je pojasnilo še en vidik Rapalske meje in se naredilo korak bližje k celovitejšem poznavanju stare italijansko-jugoslovanske meje kot tudi k težki preteklosti tega obmejnega območja.
Paviljoni Kraljeve finančne straže so bili predmet poglobljene raziskave, ki sta jo vodila Michele Di Bartolomeo in Federico Sancimino. S številnimi ekskurzijami na ozemlje Rapalske meje sta odkrila 50 od 55 vojašnic oziroma njihovih ostankov, in sicer na območju od Peči do Reke. Raziskavi je posvečen del knjige Od prvega strela do zadnje meje – Finančna straža v Gorici in pokrajini – stoletna zgodba (Dal primo colpo all’ultima frontiera – La Guardia di Finanza a Gorizia e provincia: una storia lunga un secolo), ki je izšla pri goriški založbi “LEG – Libreria Editrice Goriziana”. Knjigo bodo predstavili v Gorici 23. maja 2014 v okviru X. mednarodnega festivala zgodovine èStoria (www.estoria.it).
VOJAŠNICA KRALJEVE FINANČNE STRAŽE V RAKOVEM ŠKOCJANU
- Zaključevanje gradbenih del – leta 1922 (vir: arhiv Zgodovinskega muzeja finančne straže v Rimu)
- Prekrivanje katastrske kartografije (vir: slovenski kataster) in vojaške kartografije (vir: 12. oddelek za infrastrukturo italijanske vojske v Vidmu) s trenutnim območjem
- Primerjava zemljevid iz leta 1937 (vir: Vojaški geografski inštitut) in zemljevid iz leta 2014 (vir: http://www.geopedia.si)
- Primerjava vojašnice Kraljeve finančne straže in hotela Rakov Škocjan (možno ujemanje poslopij)
- Strojniško gnezdo danes
VOJAŠNICA KRALJEVE FINANČNE STRAŽE NA VELIKEM JAVORNIKU
- Zaključevanje gradbenih del – leta 1922 (vir: arhiv Zgodovinskega muzeja finančne straže v Rimu)
- Vojašnica po prenovitvenih delih (opečnata prevleka na leseno podlago) – leta 1933 (vir: revija Il Finanziere, 1933)
- Temelji vojašnice danes
VOJAŠNICA KRALJEVE FINANČNE STRAŽE DEBELI KAMEN
- Ruševine vojašnice danes
Avtor prispevka: Michele Di Bartolomeo.
Prevod: Nina Knap.
Kraj: Rakov Škocjan, Veliki Javornik, Debeli kamen
Datum: 1922
Avtor fotografije: neznan
Zbirka: Arhiv Kraljeve finančne straže, Rim
Skenirano: ni podatkov
Oblika: skenirana datoteka
Pozdravljeni
Hotel stoji na istem mestu, kot je stal italijanski vojaški objekt. Spominjam se še stene, ki je stala in preko okenske odprtine so dali kol in potem s pomočjo štrika to steno podrli. to je moralo biti v petdesetih letih. pri tem je bil prisoten tudi moj oče Franc Perko, letnik 1910. lep pozdrav Franc V. Perko, Slivice 34, 1381 Rakek
Najlepša hvala za dopolnitev.
Ko smo iskali podatke o tej vojašnici smo morali biti prav detektivi. Nisem mogel verjeti, da se je v spominu ohranilo tako malo. Zato mi je vsak dodaten podatek še bolj dragocen.