1935 Stari trg – Telovo
Vsebino tega posnetka razkrije kratek zapis na zadnji strani male fotografije, ki se glasi “telovo”. Zapovedani krščanski praznik v čast Svetemu Rešnjemu telesu, ki se tradicionalno praznuje na prvi četrtek po nedelji Svete Trojice, se namreč krajše kliče tudi Telovo.
Telovo
Je praznovanje posvečeno češčenju Najsvetejšega – evharistije oz. posvečene hostije. Posebno češčenje evharistije zunaj maše – v procesiji – se je začelo širiti v 11. stoletju. Ker je to v številnih državah delovni dan, se čaščenje pogosto prestavlja na prvo naslednjo nedeljo. Telovo je tudi pri nas delovni dan, prost dan pa imajo v sosednji Avstriji in na Hrvaškem ter v nekaterih delih Nemčije.
Procesija
Ta praznik so v naših krajih poznali že zelo zgodaj. Praznovanje se je hitro širilo in postalo priljubljena ljudska slovesnost – procesija se je vila po poljih in travnikih in ljudje so prosili tudi za blagoslov polja. Procesija na praznik Svetega Rešnjega telesa je hkrati častilna in prošnja.
Čaščenje zunaj ni bilo zaželeno
Zunanje izkazovanje verske pripadnosti, kar procesija zagotovo je, je bilo dolga leta nezaželeno (nekaterim je to kamen spotike tudi še danes). Za vsako zunanjo procesijo izven cerkve je bilo treba dobiti posebno dovoljenje notranje uprave, to je trajalo vse tja do leta 1989. Od župnika Janeza Voljča do okoli leta 1972 je šla procesija po Starem trgu po glavni cesti. Potem pa so jo po glavni cesti prepovedali, zato se je preusmerila. Po tem je potekala mimo mežnarije (mimo Švigljevih) do gasilnega doma (danes je to lovski dom), naprej mimo Polovnikove hiše po kolovozu strmo do Jurjevceve kapelice in potem po Mandergah nazaj v cerkev.
Tu se vije procesija od cerkve Sv. Jurija proti glavni cesti. Elegantna gospa je učiteljica Julijana Turk, ki je poskrbela za usmerjanje in red med prvoobhajankami, ki so na začetku procesije. Dekletca so odeta v bele oblekice – simbol prvega obhajila – in s košaricami v rokah. V košaricah imajo prejšnji dan nabrane sveže, raznobarvne cvetlične lističe, da jih bodo potresle pred oltarček na vsaki postaji.
Na desni se vidi vhod v Matjaževo hišo. Danes te hiše ni več.
Sama se še spomnim, da sem sodelovala pri taki procesiji kot prvoobhajanka. Čeprav sem še mlada, je od takrat preteklo že nekaj let in v spominu mi je ostal samo en delček procesije. In sicer strm klanec, ki je bil še bolj zopern zaradi dolgega krilca in potresanje rožic pred Jurjevcevo kapelico. Vse ostalo se je nekam razblinilo. Mogoče pa le nisem več tako rosno mlada?!
Fotografija je objavljena tudi v knjigi:
Kebe Janez: Loška dolina z Babnim poljem II, Ljubljana 2002, na strani 45.
Viri:
- France Oražem: Leto Kristusove skrivnosti
- Janez Kebe
- Kebe Janez: Loška dolina z Babnim poljem II, Ljubljana 2002
Kraj: Stari trg
Datum: 20. 6. 1935 (zapis na zadnji strani slike)
Avtor: neznan
Zbirka: Župnišče Stari trg
Skenirano: 13. 11. 2012
Oblika: fotografija
Tudi skozi Begunje gre vsako leto procesija. Pri nas na dvorišču pri cesti vsako leto stoji kapelica. Včasih je bila res kapelica, sedaj pa je malo poenostavljeno. Z Janezom postaviva “oltar”. To je miza, pogrnjena z belimi štikanimi prti, za njo visi Jezusova slika, na njej pa je križ, sveče in rože. Pred njo postaviva še pručko, da lahko župnik poklekne med obredom. Po vasi do trgovine, kjer procesija obrne, pa na oknih gorijo sveče. Tudi rožice potrese kakšno dekletce.
Janja, saj SI še mlada posebno v teamu Stareslike, si lepa, talentna, študirana, in znaš raziskovati življenje preddavnih ljudi in potem dobro napisati.Jaz rada berem tvoje spiske ker mi obudijo spomine na domači kraj, Kozarišče ali Stari trg. Pozdrav iz Australije..
Milena hvala.
Odlično. Brez besed ! Le tako naprej