1958 Karlovac – Ko sem na straži
“Ko te ljubi dok sam ja na straži”, je pel Čobi. Ja, našim fantom pri vojakih res ni bilo lahko. Mnogi so šli takrat prvič od doma, s kmetije, sploh pa tako daleč in za toliko časa. Drugi kraji, drugi ljudje in običaji, disciplina, slaba hrana, sploh takoj po vojni, podjebavanje (oprostite), pa pozimi mraz in še punce so pustili doma. Te so obljubile, da jih bodo čakale. Ampak 18 mesecev (ali več) je dolga doba in marsikatera ni zdržala in si je našla drugega. Najbolj siguren način je bil, da jo je fant spravil v blagoslovljeno stanje. Potem ga je gvišno čakala. In to komaj.
V osemdesetih letih je bilo malo bolje. Moj bratranec je bil takrat pri vojakih v Prištini. Nekega dne je videl vojaka, ki je delal v kuhinji, kako si po opravljeni potrebi umiva zadnjo plat z vodo in roko. Od takrat naprej se je prehranjeval samo še v kantini in shujšal skoraj do kosti oziroma toliko, da ga lastni oče ni spoznal. Njegov oče je bil vojno lice v pokoju in bi moral naslednji dan na pregled v bolnico v Ljubljano. Ob takih prilikah je prišel vojaški rešilec, vojak je prišel ponj v stanovanje in odpeljali so ga na pregled. Tistega dne je v kuhinji bral, ko so se odprla vrata in v vratih je stal vojak. “Ne, ne grem danes, grem jutri!” je rekel in bral naprej. “Kaj je, oče, kaj me ne poznaš?” je vprašal bratranec. Šele takrat je oče videl, da ni kar en vojak.
Daleč od doma je vsako pismo dobrodošlo. Tega današnja mladina ne bo razumela. Ampak če jim vzamemo mobitele in računalnike, jim bo pa marsikaj jasno. Samo ne takoj. Jaz sem pisala toliko fantom, da bi mi Pošta Slovenije lahko dala kakšno zahvalo. Kaj hočem, če so se mi pa fantje smilili.
Današnji Karlovec se je razvil iz srednjeveške trdnjave, namenjene obrambi pred turškimi vpadi v Evropo. Osnovan je bil 13. julija 1579 kot utrdba pravilne šesterokrake zvezde. Ime je dobil po avstrijskem nadvojvodi Karlu. Bil je pomemben del Vojne krajine. Pravico do župana namesto vojaškega poveljnika je dobil šele z odlokom Marije Terezije. V 18. in 19. stoletju je Karlovec doživel največji gospodarski razcvet in slovel kot eden najbogatejših in najbolj razvitih mest na Hrvaškem. Vseskozi je bila prisotna tudi vojska, ki je bila pomemben del mestnega mozaika. Jugoslovanske oblasti so po drugi svetovni vojni Karlovec ponovno spremenile v eno največjih vojaški utrdb v bivši Jugoslaviji. Na njegovo področje so postavili kar dvajset kasarn, poligonov in spremljajočih vojaških objektov.


Slovarček:
- vojno lice: vojaška oseba, oficir
- ko te ljubi dok sam ja na straži: kdo te ljubi, ko sem jaz na straži
- podjebavanje: šikaniranje, zafrkavanje
- Čobi: Vladimir Savčić Čobi, pevec tedaj zelo popularne skupine Pro Arte
Viri:
- ttp://www.jutranji.hr/karlovac-bez-vojske-nakon-428-godina/209942
Kraj: Karlovec (hrv. Karlovac)
Datum: 20. januar 1958
Avtor: Foto atelier M. Medenica, Karlovac
Zbirka: Ana Ivančič
Skenirano: 4. 5. 2014
Oblika: fotografija
Ivanka čestitam, zelo lepo si napisala, res si super.
Spet en super prispevek, blagoslovljeno stanje je pa špica, lepo, gospa Ivanka!!!
Če prav vidim ima vojak (prvi z leve) na kapi zvezdo v njej pa srp in kladivo.Te zvezde so takrat nosili vojaki proleterskih in gardiskih enot .Ostali imajo pa navadne peterokrake zvezde.
Drugi z leve se je pa malo “šminkiral” bi rekli včasih saj ima okoli vratu šal, ki zagotovo ni del vojaške uniforme.
Slika je nastala v zimskem obdobju, ker so vsi oblečeni v vojaške šinjele.(20. januarja 1958)
Prav lepo in jedrnato si napisala Ivanka, To me je zanimalo, ker sem se spomnila na mojega strica Zdravkota, ki je šel k vojakim 1957, v istem letu ko sem jaz odšla v Francijo potem pa Australijo, tako ga nisem več videla dokler nismo prišli skupaj, 2012, on iz Nemčije jaz iz Austraije, zdaj v 70 letih on pa 75.