1904 Cerknica – Dekret o postavitvi varuha

Samo možje, ki so uživali neomajno zaupanje, so bili pošteni in umni ter dobri gospodarji, so lahko postali varuhi mladoletnih otrok, katerih oče je umrl. Žal vedno ni bilo tako. V časopisih tistega časa najdemo kar nekaj člankov o tem, kako je varuh “okrog prinesel” svoje varovance, jim zapravil premoženje ali ga celo zakartal.

Po občem državljanskem zakoniku, ki je stopil v veljavo 1. januarja 1812, so mladoletnim osebam brez očeta dodelili varuha ali skrbnika. 192-ti člen tega zakonika je določal, da se varuštvo praviloma ne izroča osebam ženskega spola, kar so spremenili v letu 1914. Če je oče umrl, in ni določil varuha svojim otrokom, je le to najprej pripadalo očetovemu očetu, potem šele materi ali mačehi, kateri je sodišče postavilo moškega sovaruha, ki je bil dolžan vzgojo nadzorovati.

Obči državljanski zakonik (ODZ) je združil različne zakone in nepisana pravna določila v enoten zakonski tekst splošnega civilnega prava v času habsburške monarhije. To posledično pomeni, da je veljal tudi na slovenskih tleh. Avstro-ogrske dežele so z njim prvič pridobile zbirko civilnopravnih pravil. Pred tem je bilo treba pravno znanje črpati iz različnih virov. Nekateri so segali daleč nazaj, vse do rimskega prava. ODZ pa je vseboval tudi različna pravila historičnega in naravnega prava. 

Razglašen je bil 1. januarja leta 1811, v veljavo pa je stopil leto pozneje. V Ilirskih provincah so ga začeli uporabljati šele po odhodu Francozov in sicer 1. maja 1815 na Kranjskem in v Blejskem okrožju, 1. oktobra 1815 pa na Goriškem in v Istri. V habsburškem delu monarhije so zakonik novelirali v treh delnih novelah leta 1914, 1915 in 1916. Z nadaljnjimi spremembami še vedno velja v Avstriji. V Sloveniji je veljal do leta 1945, nekatera pravila (glede darilne pogodbe, družbe civilnega prava in posodbene pogodbe) pa celo do nedavnega. To pomeni, če je zakon dobro napisan, lahko zdrži stoletja. Tega dandanes ne znajo več. Današnja zakonodaja je kot švicarski sir.

Slovarček:

• historično pravo: pravica vsakega naroda do ozemlja ali lastne države, temelječe na stanju v preteklosti
• naravno pravo: najpreprosteje povedano – kar je po uporabi zdrave kmečke pameti dovoljeno, prepovedano, pravilno … ali drugače: kar nočeš, da bi drugi tebi storili, tega ti ne stori drugim

Viri:

• http://wikipedia.org/wiki/Ob%C4%8Di_dr%C5%BEavljanski_zakonik

Kraj: Cerknica
Datum: 30. september 1904
Avtor: c.-kr. Okrajno sodišče v Cerknici
Zbirka: Otilija Vidrih
Skenirano: 17. 7. 2014
Oblika: dokument