Skip to content

1941 Ljubljana – Navodila šolam

4. 11. 2014

140130736 Navodila smo že omenili. Tu si jih lahko v celoti pogledate. So zelo natančna in če jih človek tako tudi prebere, bi menil, da so bili do tedaj slovenski učitelji pol pismeni.

Pravila so bila začasna rešitev do sprejetja Šolskega patronata v Ljubljani leta 1942, ki je imel pristojnosti na območju Ljubljanske pokrajine. Ustanovili so ga predvsem zaradi širjenja fašističnega duha, skrbel naj bi za čim uspešnejši pouk in za to brezplačno delil knjige, zvezke in druge šolske potrebščine. Pomoč naj bi nudil vsem otrokom, ki so je bili potrebni in seveda do nje upravičeni. Ustanavljal je šolske kuhinje in razdeljeval obleko in obutev. Proste roke je imel tudi pri ustanavljanju knjižnic in izvenšolskih dejavnosti. Z delom je pričel jeseni 1942. Upravljal ga je obor, ki mu je predsedoval zvezni poveljnik GILL-a. Njegove pomoči so bile deležne sirote brez staršev in otroci, ki so imeli najmanj šest sorojencev, bili mlajši od 16 let in materialno odvisno od svojih staršev. Upravičeni so bili do brezplačne hrane, knjig, pisalnih potrebščin, obutve, obleke, brezplačno so lahko obiskovali obšolske dejavnosti in so bili upravičeni celo do denarnih podpor.

Stopimo eno leto nazaj.

V letu 1941 se je začel vpis učencev v začetku septembra 1941, pouk pa šele dober mesec kasneje. V šolskem letu 1941/1942 so bili sprejeti nekateri ukrepi, ki so poskušali slovensko šolstvo približati italijanskemu. Na čelo prosvetne uprave so postavili tako imenovanega italijanskega eksperta oziroma poverjenika za osnovne in srednje šole. Usmerjal je delo prosvetnega oddelka, hkrati pa preučil slovensko šolstvo in poskrbel za primerne reforme. Opravljal je tudi posle “šolskega skrbnika” za ves italijanski učni in nadzorni kader, ki je prispel v Ljubljano.

Z novim šolskim letom je visoki komisar ukinil vse spominske dneve in šolske svečanosti in uvedel italijanske praznike. Znižali so starostno mejo za šolsko obveznost – na šest let. Hm, precej znano zveni! Konec pouka je visoki komisar določil sproti.

Posebno vlogo je dobila telesna vzgoja, ki je bila do takrat na predmetnik uvrščena kot zadnja. Uvedli so dve, ponekod celo tri ure na teden. Nad telesno vzgojo je bedela “Italijanska liktorska mladina (GILL).

Viri:

  • Šorn, M. Življenje Ljubljančanov med drugo svetovno vojno. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2007.

Kraj: Ljubljana
Datum: 4. junij 1941
Avtor: načelnik oddelka IV, dr. Šušnik
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 30. 1. 2014
Oblika: dokument

2 komentarja leave one →
  1. 4. 11. 2014 12:26

    Po pripovedovanju znanca je podobno ravnala tudi nemška okupacijska oblast v Mariboru.maldino so skuašli pridobiti z najrazličnejšimi ugodnostmi…

  2. maja s permalink
    6. 11. 2014 10:06

    Naša mama pravi, da so v šolskem letu 1942/43 Italijani delili šolsko malico vsem učencem. Šolo so obiskovali v gostilni pri “Hermini”(osnovna šola Rakek je pogorela), na malico pa so hodili na postajo, kjer je sedaj gostišče Furman. Za malico so jim dali riž.

Dodajte komentar

%d bloggers like this: