1953 Rakek – Podjetje Vino

Okrajni ljudski odbor Rakek je z odločbo št. 7089/1-47 z dne 1. julija 1947 ustanovil podjetje »Vino« kot državno podjetje okrajnega pomena. Podjetje je poslovalo pod firmo »Vino« okrajno gospodarsko podjetje na Rakeku. Sedež je imelo sicer v Cerknici, poslovne prostore pa v Rajčevičevi gostilni in Domiceljevi hiši. Poslovati je prenehalo leta 1956. Prvi poslovodja je bil Nikola Rajčevič.

Poslovalnice Podjetja Vino Rakek so bile Gostila Lovec, Gostilna Ravnik in Kolodvorski bufet.

“Restavracija Gabrenja” je delovala do nacionalizacije, ki je v Sloveniji potekala v treh fazah. Prvi dve sta se nanašali na zasebna gospodarska podjetja in sta imeli pravno osnovo v Zakonu o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij z dne 5. 12. 1946, ki je bil spremenjen in dopolnjen 28. 4. 1948. Z njima so razlastili preostali del zasebnih podjetij, ki jih niso razlastili že z zaplembami. Tretja nacionalizacija se je izvajala med letom 1958 in 1963, na podlagi Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč, ki je bil sprejet 26. 12. 1958. Na ta način so bili odpravljeni kapitalistični odnosi na (vseh) pomembnih področjih.

“Bife na kolodvoru”, kjer je bila nekdaj Trafika, kasneje pa Bife Venus, je deloval do leta 1960.

V sedemdesetih letih je bil v Domiceljevi kleti vinotoč. Skladiščili so vino v sodnih, pa tudi že stekleničeno. Za vinotoč je skrbel Vatovec.

Tu pa se začne naša zgodba. Od Gasilske ulice do Trga padlih borcev so med bivšo banko in Domiceljevo hišo stopnice, ki jih je dal narediti Domicelj, da je ljudem skrajšal pot v svojo trgovino. Z Domiceljeve strani je škarpa, vhod na dvorišče, sledi približno meter in pol visok zid, ki ima rob, naprej pa je ograja. Na dvorišču so ob ta zid skladali gajbe, polne praznih vinskih steklenic. Ker je bilo gajb veliko, so segale prav do vrha zidu. Vhod na dvorišče je bil zaprt s kovanimi vrati, ki so bila zaklenjena še z verigo. S stopniščne strani pa se je dalo lepo stopiti na zidni rob in priti do steklenic. Mulci, šestnajst, sedemnajstletni (pa vem kateri, pa tudi ne povem) so hodili po te steklenice, po pravici povedano so jih kradli iz gajb, naslednji dan pa so jih nosili nazaj prodajat. V tistih časih so namreč odkupovali prazne steklenice. Kakršne koli in niti niso bile tako poceni. Se je ni splačalo vreči stran. Nekaj drobiža je bilo. Pijančki so imeli za nov liter, pirovci za kakšno pivo ali pa za cigarete, mulci pa za sladoled.