Skip to content

1935 Travnik – Stare zgodbe

26. 09. 2015

Loski-Potok_001

Še ena fotografija Vekoslava Kramariča iz zakladnice SEM, ki prikazuje vas Trávnik v Loškem potoku, ves pravljično lep in ljubek, s poljem v ospredju. Vas Travnik ima svojo dvojnico: Traunik v Ameriki, Michigan. Naselbina je nastala, ko so prvi pionirji, med katerimi je bilo veliko Potočanov, trebili divjino. Od predlogov za poimenovanje novega kraja, ki so jih dali Finci, Poljaki in še nekateri drugi, je oblast sprejela prav tistega, ki so ga dali Potočani: Traunik …

Zaselek na sliki zadaj na hribu se imenuje Dajdnek – Dednik. Posnetek je narejen z juga, od Malnov, kjer je potok. Če bi šli na levo, bi prišli na Hrib, na desno pa v Lazec in naprej v Podpresko.

Na polju se vidijo kopice gnoja, ki čaka na trosenje in orače. Kako natančno se morajo vrstiti kmečka dela – ko je primeren letni čas in ugodno vreme, pohitijo vsi in čim prej postorijo, kar je treba. Kdor zamudi, ga narava prej ali slej kaznuje, največkrat z revnim ali propadlim pridelkom.

Ta posnetek je bil narejen očitno zgodaj spomladi, saj listja na sadnem drevju še ni, zdi pa se, da je na spodnjem delu že jeseni preorano polje, saj so brazde zdrobljene, dež in sneg pa sta povzročila, da so se iz ostankov hlevskega gnoja pokazale še nestrohnjene bilke slame, ki je bila živini za nastilo. Spraha se je reklo temu jesenskemu oranju, ker se je po njem zemlja dobro zrahljala in premrznila – sprašila.

Kako pa je vendar nastal Loški Potok?

Kaj pravi znanost ne vem, a ljudski glas ponuja več različnih zgodb, iz katerih je očitno, da so se tu prvi naselili Ložanje, to je prebivalci Loške doline, čemur pritrjuje tudi ime Loški Potok. Najverjetneje so bili res pastirji.

1. En čudak je pəršu z- Luoške doline gorə, kə ga naj nəhče marou tam dolə, pa se je tla nesalu, pol se je pa Loškə Potak zečieu rezvijat. ( En čudak, ki ga tam doli nihče ni maral, je prišel sem gor iz Loške doline in potem se je začel razvijati Loški Potok. ( Retje, 2003)

2. Pri Pojetovih v Vrhniki so imeli veliko živine in so dobili pastirja, da jo je odpeljal past v Loški Potok. Tam je našel vodo in postavil kočo. Tako se je začelo. (Vrhnika, 2001)

3. Ko smo praznovali šestdesetletnico slikarja Lojzeta Perka, je Matevž Hace, dobro razpoložen, kot se za praznovanje tako dobrega prijatelja spodobi, pripovedoval, da je Loški Potok nastal iz ljubezni med pastirji in pastiricami, ki so prišli iz Loške doline. Tam so bili pašniki, tja so gonili past, nekateri pa se potem niso več vračali. Postavili so si kolibe, rodili so se otroci, ustvarili so si družine in tako je sčasoma nastala vas oziroma kar več vasi. (Markovec, 2003)

4. Parvu so pəršlə, kier je blu narbližje. Naj blu še tok zeraščenu, k-je zdaj. Pəršlə so tam pər Šəguovə vasə́, k-je narbližje … Anžietavə so blə u-Varhənkə pa u-Šəguovə vasə́, k-je blu narbližje, in vərjətnu de so tud tə parvə od tam pəršlə, k-je stədanc, Miežnarjou stədanc. (Najprej so prišli tam, kjer je bilo (iz Loške doline) najbližje. Ni bilo še tako zaraščeno kot je sedaj …Prišli so tam pri Šegovi vasi … Anžetovi so bili v Vrhniki pa tudi v Šegovi vasi … in verjetno so prvi (naseljenci) prišli od tam, ker je tam (tudi) studenec, Mežnarjev studenec.) (Retje, 2002)

5. Obstaja pa tudi zelo lepa pravljica o nastanku Loškega Potoka, ki jo je zapisal ali napisal Rudolf Mohar v knjigi Plenkača pesmi poje. Govori o dobri vili, mladeniču, začarani deklici in čudežnem zvonu, ki je s svojim zvokom odgnal sovraštvo, zavist in pohlep, zemlja pa je kipela od rodovitnosti, vse do koder je segel njegov glas … na drugi strani pa rovarita hudobna vila in velikan s čarobnim mečem, ki nazadnje pokonča njega samega … Zvon pa je privabil loške pastirje, da so začeli novo življenje na mestu, kjer je stal grad hudobne vile in kjer iz podzemnega jezera teče potoček … A potem župnik proda čudežni zvon, nad Loški Potok pa se zgrnejo številne nesreče, pa vendar v duši dobrih in poštenih Potočanov ne pokvarijo …

Loski-Potok_001-001Vas je videti lepo urejena, hiše razporejene smiselno v gručo na robu plodne zemlje. So postavljene po urbanističnem načrtu ali le po zdravi pameti?
Loski-Potok_001-002Hiše so večinoma pokrite z lesenimi skodlami – šindro ali škindro. Okna so majhna – “okna so okenca” je napisal Župančič, in na robu vasi stoji kapelica. Vsak, ki je šel mimo nje, se je – ali vsaj naj bi se – pokrižal, mogoče tudi izrekel kratko molitev in se priporočil svetniku v njej …
Loski-Potok_001-003 Vsi so pripovedovali o pastirjih iz Loške doline, ki so prvi poselili Loški Potok – nekaj bo nemara že na tem. Tam je bila paša, voda in s tem osnovni pogoji za preživetje …

Viri:

  • Milko Košmrlj, Retje, 2015
  • M. Ožbolt: Andrejeva stopinja, Kmečki glas, Ljubljana, 2004,
  • Janez Debeljak: Plenkača pesmi poje, Loški Potok, 2007, ponatis iz leta 1972, zal. občina Loški Potok

Kraj: Travnik (fotografija) in Loški Potok
Datum: neznan (trideseta leta 20. stoletja)
Avtor: Vekoslav Kramarič
Zbirka: Etnografski muzej Slovenije
Skenirano: neznano (Etnografski muzej Slovenije)
Oblika: skenirana datoteka

Advertisements
One Comment leave one →
  1. Anajedrt permalink
    26. 09. 2015 21:01

    Lepe hiše, pokrite s skodlami.

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: