Skip to content

1916 Planina – Fani Žitko (1)

23. 03. 2016

151118198Dekle na fotografiji je Frančiška Žitko. Rekli so ji tudi Franja ali Francka, najpogosteje pa kar Fani.

Zaposlena je bila pri moji prababici Mariji Gartner v Planini pri Rakeku. Slika je nastala med prvo svetovno vojno na vrtu Gartnerjeve hiše, ko je imela Fani okoli trideset let. Letnica 1916 je ocenjena, dejansko gre za čas med leti 1914 in 1918.

Fani je lepo pozirala neznanemu fotografu, ki ji je verjetno pri tem nekoliko pomagal. Sedla je na stol in se z levo roko naslonila na naslonjalo. Na sebi ima bluzo s potiskanim vzorcem, ovratnik in rokavi so najbrž poškrobljeni, krilo pa je temnejše, enobarvno. Na desnem ušesu je videti majhen uhan. Pričesko si je lepo uredila, kakor je bilo tisti čas v navadi. Fotografiranje je predstavljalo poseben dogodek. Pri pogledu na njeno sliko se spomnim posebnih klešč, ki jih je uporabljala še moja mati, ko sem bil še otrok. Z vročimi kleščami za kodre so si ženske urejale pričeske v rahle valove.

Fani je prišla h Gartnerjevim kot mlado dekle daljnega leta 1905. Pri Mariji Gartner se je začela učiti pekarstva in uspešno zaključila vajeniško in pomočniško dobo. [1] Bila je tudi gospodinja in pestunja mojega očeta Marjana. Zelo se je navezal nanjo. Poznal sem jo, rekel sem ji teta Fani. Bila je prijazna in vse življenje delovna ženska. V Gartnerjevi hiši je odigrala pomembno vlogo. Menim, da je bila v veliko pomoč tudi v času, ko je bila Marija že resno bolna. S pekarstvom se je Fani ukvarjala v tej hiši še približno pol leta po Marijini smrti.

Tete Fani se rad spominjam. Imel sem sedem ali osem let. Nekega dne me je vzela Fanina nečakinja Cvetka s seboj v Planino. Iz Ljubljane sva se peljala z vlakom do železniške postaje Planina, kjer sva izstopila. Bil je lep poletni dan. Peš sva se napotila čez Planinsko polje. Od takrat je minilo že veliko let. Če se prav spomnim, sem nekje na pobočju pri planinskem pokopališču zagledal dve ženi. Mislim, da sta z grabljami obračali pokošeno travo. S Cvetko sva prišla še nekoliko bližje. Nenadoma se je ena od žená obrnila in nama prihitela naproti. Objela me je in poljubila. Bila je teta Fani. Takrat je živela pri družini svoje sestre, po domače pri Dolesovih na Griču v Planini. Pri njih sem videl v živo, kako se pomolze kravo. Imeli so posnemalnik mleka na ročni pogon. Smetano so posneli in iz nje naredili maslo. Zjutraj pa je bila na mizi dobra bela kava iz proje. Tam sem spoznal nekoliko starejšega vrstnika Tončka. Zvečer, ko sva bila že v postelji, sva se ponavadi veliko pogovarjala, preden sva zaspala. Ob večerih so domači kdaj pa kdaj pripovedovali zgodbe in pripovedi, tudi tisto o krvavem stegnu. Ni se bilo bati, da bi s Tončkom kam odšla, saj je bilo zunaj temno kot v rogu. Nisem si zapomnil, kje v Planini naj bi strašilo to stegno. Morda se bo spomnil tega kdo drug in kaj zanimivega dodal v komentarju.

Viri:

  • Marjan Lavrenčič (fotografija in ustno)
  • [1] SI AS 134/XII/14387 (Gartner Marija, Planina, pekarna) – Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana, Zvezdarska 1

Kraj: Planina
Datum: med leti 1914 in 1918
Avtor: neznan
Zbirka: Janez Lavrenčič
Skenirano: 18. 11. 2015
Oblika: fotografija

Advertisements
6 komentarjev leave one →
  1. Anonimnež permalink
    23. 03. 2016 11:06

    Pri nas je bilo krvavo stegno rezervirano za vse vaške vodnjake,, kateri niso bili pokriti.Mislim , da je bilo to stegno kar učinkovito!!!

  2. 23. 03. 2016 17:33

    V Loški dolini je krvavo stegno strašilo predvsem okoli “brega” , namreč potoka, ponoči pa si ga lahko pričakoval kjerkoli. Na vprašanje kakšno je krvavo stegno, so rekli: “Kar hodi ponoči okoli, pa boš sam videl!!” To so povedali s takim glasom, da nas je že od tega polivala mrzla zona. V Markovcu mu je družbo okoli vode delalo tudi Mrdalo, po domače Mardalu, v Vrhniki pa Drugumuru in Ventigotris.. V Loškem Potoku so imeli tudi krvavo pleče. Vseh bajnih bitij, bolje rečeno strahov v našem koncu pa sem nekoč naštela skoraj trideset, a niti eno ni prijazno – spomin nanje se je najbrž ohranil, ker so jih uporabljali kot vzgojno sredstvo, nekatera so si najbrž tudi kar sproti izmišljali.

  3. Anajedrt permalink
    23. 03. 2016 19:42

    Na Rudolfovem je krvavo stegno hodilo poleti pod sosedovimi češnjami. Podnevi je bila tam Francka, v mraku pa je že stražilo stegno. Pa sva s prijateljico Ludviko sklenile, da je tudi tako prav, saj če bi jih rabutale bi pa morale povedati pri spovedi, in bi župnik ukazal veliko
    očenašev za pokoro.

  4. 23. 03. 2016 20:12

    Tako sem se smejal pri branju tega komentarja, da mi je kar oči zalivalo.

  5. Maša permalink
    25. 03. 2016 20:21

    Tudi v Dobcu je v mraku strašilo krvavo stegno. Moji mlajši bratje so se ga bali, jaz pa ne. Nekako sem si predstavljala, da stegno ne more hoditi okoli, tudi če je krvavo. Smo pa morali biti ob mraku doma.

Trackbacks

  1. 1922 Planina – Fani Žitko (2) | Stare slike

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: