1976 Velike Bloke – Štafeta mladosti
V bivši državi so bili prazniki v veliki meri posvečeni obeleževanju dogodkov iz 2. svetovne vojne. Cerkveni prazniki niso bili dela prosti dnevi. Izjema je bil Dan mrtvih – Vsi sveti, ki je bil v Sloveniji dela prost dan. Pomemben dan je bil tudi 25. maj, rojstni dan predsednika Tita. To je bil le simbolični datum, saj je bil Josip Broz v resnici rojen 7. maja. Praznik se je imenoval Dan mladosti in predsedniku so na slovesnosti v Beogradu na stadionu JLA izročili štafeto mladosti oz. Titovo štafeto, ki je pred tem prepotovala vso državo. Titu jo je izročil izbran predstavnik mladine in mu ob tem izrekel čestitko. Najbolj znan zadnji nosilec iz Slovenije je bil telovadec Miro Cerar, ki je Titu čestital leta 1965. Zadnjo štafetno palico, ki je bila izročena predsedniku leta 1979, je oblikovala Cerkničanka, kiparka Milena Braniselj.
Poleg Dneva mladosti je bil pomemben praznik tudi 22. december – Dan JLA. Spominjam se, da so oficirji na tisti dan oblekli slavnostne temno modre uniforme, učenci OŠ pa smo bili povabljeni v vojašnico, nekateri smo prejeli tudi priznanja. Ob premetavanju podstrešja sem našel knjigo z naslovom “Železnica v Boljunskem gozdu” s posvetilom: “Povodom dana J.N.A., a za dobro vladanja i učenje nagrađujem sa ovom knjigom đaka II.raz. osnovne MAZI ALOJZ, V. Bloke 22.12.1958 god, Kom. art. p. pukovnik Marjanović Bogdan”
Da je bilo posvetilo v srbohrvaščini z vojaškimi okrajšavami se takrat nismo čudili, tudi zapis mojega priimka ni bil popoln. Da smo le dobili malinovec in enolončnico. Srbohrvaščino pa smo otroci iz Velikih Blok tako ali tako kar obvladali.
Po republikah so mladi nosili in prevažali tudi republiške in lokalne štafete in dogodek ob taki priložnosti je potekal tudi v Velikih Blokah na Lenčkovem vrtu, nasproti gostilne Miklavčič. Vojaki bloškega garnizona so na vrt postavili priložnostni oder, ga okrasili z državno in partijsko zastavo ter Titovo sliko. Štafeto so iz cajnarske smeri pripeljali v citroenovem spačku z odprto streho, okrašenem s slovensko zastavo. Bil je navaden delovni dan v začetku maja in na prireditvi, razen pripadnikov JLA in zaposlenih v vojašnici ter nekaj otrok, ni bilo drugih prisotnih. Na slavnostnem odru so nastopajoči, med njimi vojak s harmoniko. Drevje na Lenčkovem vrtu je še v popkih pa tudi deklica, ki pase firbec, si je volneno kapo potisnila čez ušesa.
Pred gostilno je parkirišče za tiste čase zelo zasedeno. Kar dve Zastavi 1300, Fiat 850 in starejši model fička so bili pred gostilno. Družbo jim je delal še Tomosov štiribrzinec, po vsej verjetnosti je bil od Bregarjevega Toneta iz Velikih Blok. Vojaški bloki in dom JNA so bili takrat še v dobrem stanju. Na prvem bloku je še stal reklamni napis za oficirsko menzo z napisom “ Vojno ugostiteljsko poduzeće Partizan“, pred ograjo bloka pa že stoji smerokaz k vlečnici Lisec. Na Lenčkovi hiši stoji oglasna tabla za bloški kino. Med vojaki sem prepoznal civila Staneta Trudna – Lončarja, ki je bil kot pleskar zaposlen v vojašnici in je tudi izkoristil prosto uro med šihtom, pa še na kakšen štuc je vmes lahko skočil. Dekle s kratkimi lasmi, tretja z leve, je najbrž Nada Bahunek – Gočeva iz Velikih Blok.Slovarček:
- štuc: kozarec 2 dcl
- pasti firbec: opazovati
Kraj: Velike Bloke
Datum: 1976
Avtor: neznan
Zbirka: Jani Miklavčič
Skenirano: 22. 2. 2017
Oblika: fotografija
RSS - Posts
Tudi jaz imam doma še knjigo Koča strica Toma, ki sem jo v šestem razredu za dober prosti spis o vojakih dobila na Blokah. Spomnim se, da so nas prišli v Cerknico iskat z vojaškim kamionom, da smo v vojašnici dobili malinovec in sendvič in da smo smeli lesti na tank.
Otroci iz Velikih Blok smo vedno nastopali na proslavah v kasarni. Tako sem jaz za 29. november nastopila s pesmijo: “Pojte pesem, ljudje, čez polja, gore, čez širno morje…” Itak je več ne znam. Oblečena sem bila v belo bluzico, bele žabe in temno modro plisirano krilo. Takemu krilcu smo na Blokah rekli teritalka. Še sedaj se mi to zdi zelo smešno. Seveda sem imela tudi kapico in rutko. Lepi so spomini na tisti malinovec, pa tudi ponosmi smo bili, da smo šli lahko v kasarno – v krug.
U Blokama sam bio u domu 1973god na odsluzenju vojnog roka Bilo mi je lepo Uvek cu se rado secaati tog davno proslog vremna Dusan iz Obrenovca 23 11 2011
Dušan, mi smo pa veseli, da si se oglasil!
Na Dom JNA imam tudi jaz lepe spomine. Leta 1973, ko si ti tam služil vojaški rok, sem jaz hodila v kino, kasneje pa smo vsi Bločani radi tja zahajali na plese. Prav do tega leta je Dom pospravljala moja teta Zofka. Večkrat sem bila tam z njo, Tako da je čisto možno, da sva se Ž
…nadaljujem… tako da je čisto možno, da sva se pred skoraj 50. leti že srečala 🙂
U domu sam upoznao dve prelepe devojke Jelku Intihar i Verenu Zakrajser Jelka je bila u kuglani ja sam namestao cunjeve a Jelka je iste rusila Tada je u domu radila gospa Zinka Drobnic Sef doma je bio kapetan Zivko Devic
Tada su u domu prikazivani filmovi Kinooperater je dolazio svake subote i prikazivani su fimovi Ja sam na ulazu u salu uzimao karte Jelka i Verena su ulazile bez placanja karti Kapetan Devic je znao za to nije me grdio
Jelka Intihar, sedaj Selan, je moja sestrična in ni čudno, da je kegljala v “kuglarni”, saj je stanovala v vili (tako smo rekli bloku, kjer so stanovali tudi oficirji) zraven doma. Njena mama, moja teta, Zofka Intihar, pa je tudi delala v Domu. Lep pozdrav v Obrenovac.
Dušan, dober si, da se po tolikih letih še spominjaš imen in priimkov. Gotovo se spomniš še kakšne zgodbe, ki bi bila primerna za na Stareslike. Javi se na info@cerknica.org, pa bomo skupaj kaj pripravili.
Jedan lep period mog zivota odnosi se na vojnicme dane provedene u domu JLA u Velikim Blokama.Udomu smo sluzili vojni rok Mlakar Joze i ja Dusan Markovic.Spavali smo u domu u kasarnu smo odlazili na obroke.To je deo moje AUTOBIOGRAFIJE.
Ja koristim Google maps i vidim da je dom porusen,kuglana porusena a porusen je i deo zgrade u kojem je stanovala Jelka njen tata Anton i mama Zofija.Pozabo sam Slovensko ali UPAM da VEM gde je sedaj Jelka,Verena,Joze,
Postovana Breda drago mi je da je Jelka tvoja sestra,kada budes videla Jelku prasaj da li se seca vojnika iz doma,Znam da je isla u LJubljanu u skolu ona i Verena.Nic vec ne vem.Pozdrav svima,Dusan iz Obrenovca
Moja sestrična Jelka živi v Ljubljani, ima dve hčerki in ima tudi že vnuke. Z njo imam malo stikov, z Vereno pa prav nič. Mislim, da živi nekje pri Kočevju. Naslednjič, ko vidim Jelko, jo bom vprašala, če se te spomni. Lp
Draga Breda mnogo sam se obradovao da smo u kontaktu oim putem.Ja imam porodicu dva sina Filip iStefan,oni imaju svoje porodice.Ja sam deda,mnogo Tebi hvala sto smo u kontaktu.Prosim Te pokusaj da saznas nekaj vise o Jelki i Vereni.
Breda,puno pozdrava Tebi saljem ja,Dusan Markovic.