Skip to content

1897 Unec – Izjava Podžupanstva na Uncu

1. 02. 2018

Zanimiva je pot našega gozda parcelna številka 1542 k. o. Unec. Okoli leta 1860 je parcelo od vaške skupnosti odkupil Janez Bajt, pa tega ni sprovedel v zemljiški knjigi. To je opravil šele leta 1898.
Zato je moral najprej dobiti o dejanskem odkupu izjavo Podžupanstva na Uncu. Pa to še ni bilo dovolj. Izjavo je moral odobriti še Deželni odbor za Kranjsko, šele nato je lahko Zemljiškoknjižni urad c. k. okrajne sodnije v Cerknici 14. aprila 1898 vknjižil lastništvo parcele 1542 k. o. Unec v lastništvo Bajt Janeza.

Izjava
Z ozirom na odlok c. kr. sodišča v Logatcu z dne 18. 8. 1897 št. 3985, vsled katerega se ima Janez Bajt iz Unca št. 68 pri parceli št. 1542 vl. št. 226 k. o. Unec prepisati, konštatuje podpisano podžupanstvo na Unci kot gospodarski odsek, da je Janez Bajt kupil navedeno parcelo že pred več kot 30 leti ter dovoljuje odpis parc. št. 1542 od nje lastne vl. št. 226 k. o. Unec ter vknjižbo lastninske pravice na to parcelo novo sestavljeno vlogo na korist Janez-u Bajt iz Unca št. 68.
Na Uncu dne 12. 11. 1897.
Žig: Podžupanstvo na Uncu
Janez Hlad l. r. načelnik gospodarskiga odsek
+ Franc Puntar pomeni Janez Hlad l. r.
Janez Puntar l. r.

Posebnost in znamenitost na dokumentu je gotovo žig Podžupanstva na Uncu. Cerkev na Uncu je namreč posvečena sv. Martinu in prav sv. Martina so Unčani vstavili na žig.  Na žigu je prikazano, kako je Martin kot častnik gardne konjenice nekega mrzlega zimskega dne presekal svoj častniški plašč in dal polovico prezeblemu beraču. Na spletni strani Ognjišča je sv. Martin takole predstavljen:

Martin Tourski, galsko-frankovski narodni svetnik, se je rodil okoli leta 316 v Panoniji (sedanji zahodni Madžarski). Njegovi starši so bili pogani, Martin je proti njihovi volji z dvanajstimi leti prosil za sprejem med katehumene. Na krst je moral čakati šest let. Pri petnajstih letih je stopil v državno vojsko in postal častnik gardne konjenice. Znana je zgodba o tem, kako je Martin nekega mrzlega zimskega dne pred mestnimi vrati v Amiensu presekal svoj častniški plašč in polovico dal od mraza prezeblemu beraču. Ponoči se mu je prikazal Kristus, ogrnjen s tem plaščem, in mu dal vedeti: vse, kar storite ubogim, storite meni.

Kakor hitro mu je bilo mogoče, se je Martin poslovil od cesarske službe in se napotil k škofu Hilariju v Poitiers. Tam je prejel nižje redove (prve stopnje do duhovništva), mašniško posvečenje pa je prejel nekaj let kasneje. Martin pa je želel živeti v samoti, zato si je zunaj mesta Poitiers postavil celico. Sčasoma so se mu pridružili mnogi učenci in tako je blizu mesta Tours zrastel samostan. Predstojnik Martin si je prizadeval svojo skupnost voditi k čim popolnejšemu posnemanju Kristusove ljubezni.

Leta 371 je bil izpraznjen škofijski sedež v mestu Tours. Verniki in duhovniki so za svojega novega škofa soglasno izvolili Martina. Od tedaj je bil Martin zvest in skrben pastir svoje črede. Ljudje so ga poznali in ljubili kot svojega očeta. Povsod so govorili o milostni moči njegovih čudežnih ozdravljenj, izganjanja hudih duhov in obujanja mrtvih.

Živo se je zavedal svoje apostolske naloge. Vedno je imel pred očmi zveličanje svojih vernikov in varovanje pravega nauka. Verno ljudstvo ga je kmalu po njegovi smrti 8. novembra leta 397 – začelo častiti kot svetnika. Bil je eden prvih svetnikov-nemučencev, ki mu je Cerkev priznala svetniško čast. Na tisoče cerkva, mest in gradov je dobilo svoje ime po njem. Njegov grob v Toursu je bila ena najbolj znanih božjih poti v srednjem veku.

Njegovo češčenje so zelo pospeševali benediktinski menihi med 7. in 10. stoletjem. Iz tega časa so tudi naše najstarejše cerkve, posvečene sv. Martinu: v ljubljanski škofiji jih je 41, v mariborski 16, v koprski 17. Te številke nam povedo, kako češčen je bil sveti Martin med našimi vernimi predniki.

Pomembnost dokumentu gotovo dajeta žig Deželnega odbora Kranjske in podpis deželnega glavarja Ota Detela. Oto Detela (1839-1917) je bil deželni glavar Kranjske dva mandata od 1890-1906. Njegov najstarejši sin Oto pa je bil okrajni glavar v Logatcu.

Žal ta gozdna parcela ni imela sreče, da bi se gozd ohranil, preko nje gre danes avtocesta med Uncem in Postojno.

Viri:

  • spletna stran Ognjišče

Kraj: Unec
Datum: 1897-1898
Avtor: –
Zbirka: Franc Perko
Skenirano: 8. 1. 2018
Oblika: dokument

Advertisements
No comments yet

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

w

Connecting to %s

%d bloggers like this: