1915 Ravnik – Pozdrav iz Ravnika v Ameriko
Na razglednici Ravnika, ki jo je fotograf Kunc iz Ljubljane izdelal okoli leta 1900, so tri fotografije. Da je mojster Kunc posnel fotografijo vasi, se je moral povzpeti na Gradiški hrib, ki je bil takrat še nezaraščen in pred njim se je odprl prelep razgled po Bloški planoti. V ozadju se vidi vas Sv. Duh s cerkvijo in posestvo Lahovo.
Naj najprej razložim, da je še danes vas Ravnik (za domačine) sestavljena iz »dolejne vasi«, na sredini ob potoku Ravniščica je vaški vodnjak “B’č”, na hribu pa je »gorejna vas«.
Žal fotograf v objektiv ni ujel celotne »gorejne vasi«. V »dolejni vasi« je bilo (levo od cerkve), v smeri proti Lepemu vrhu, kar veliko gospodarskih poslopij (kozolci in skednji). Najbrž so Miščevi, Udinovi, Jakopinovi, Grbcovi. Desno od cerkve je dokaj strnjeno naselje. Tu so bile hiše Anžolovih, Tastarih Anžolovih, Hmetkovih, Ančeharjevih, Centovih. Od »gorejne vasi« se verjetno vidi Mrtinča kmetija (hiša in štala ali skedenj) ter Marinovo in Špirovcovo posestvo.
Tudi cerkev sv. Roka je na samostojni sliki. Stari ljudje so govorili, da je bila cerkev sezidana iz zaobljube, ker je razsajala kolera. Kdaj je bila sezidana, se ne ve natančno, jo je pa v Slavi vojvodine Kranjske omenjal že Valvazor. Kot je iz slike razvidno, je cerkev imela na strehi tudi kupolo z okenci, t. i. svetlobnico. Na tej fotografiji so samo moški, lepo postavljeni in vsi enako oblečeni. Zagnani plesalci Folklorne skupine Bloke so takoj pomislili, da so fantje v nekakšnih narodnih nošah. Mogoče pa res?
Med obema svetovnima vojnama se vas ni prav veliko spreminjala, o tem niti nimamo veliko podatkov.
Največjo spremembo je povzročila 2. svetovna vojna. 25. marca 1942 so vas s cerkvijo vred požgali Italijani. Samo tri stavbe niso zgorele: tik pred vojno sezidan gasilni dom, Mrtinč keudrc, ki so ga menda polivali z gnojnico in Tončkova hiša, ker je bila v njej na smrtni postelji stara mama, pa se jo je Italijan, ki je požigal, usmilil. Takoj po vojni in v času obnove je v gasilnem domu dobilo zatočišče kar nekaj ravniških družin, veliko pa jih je bilo razseljenih pri žlahti in znancih po celi Bloški planoti. Šele po letu 1950 se je življenje počasi vrnilo v vas.
In še za primerjavo: po podatkih Logaškega okrajnega glavarstva je bilo v letu 1880 v Ravniku 23 hiš s 147 prebivalci (6,4 prebivalca na hišo). Danes, v letu 2018, je v Ravniku 27 hiš s 33 prebivalci (1,2 prebivalca na hišo).
V centru vasi je eminentna hiša, pokrita s strešno opeko in ima na oknih polkna. Fotograf jo je posebej fotografiral. To je takratna gostilna pri Turku (po domače pri Jernejcu, kasneje pri Milavcu in še kasneje pri Zalarčku, po vojni je bila tu tudi trgovina). Moja stara mama, Marija Strle (roj. Koščak, 1896 – 1991) in tetka sta nam pripovedovali, da je bilo v Ravniku vedno živahno. Menda so imeli veselice ob vseh praznikih (in še vmes) kar kaže, da je bil gostilničar podjeten človek. V gostilno so hodili tudi gosposki ljudje in glede na lepo leseno poletno uto ob hiši, bo to najbrž tudi držalo.
Sklepam, da so bile fotografije posnete okoli žegnanja, 16. avgusta, ko je praznik sv. Roka, saj so vsi ljudje na slikah lepo, pražnje oblečeni, tako moški, ženske in otroci.
Razglednica je zelo na gosto popisana z lepo in drobno pisavo. Izkoriščen je ves prostor razglednice. Teta najprej izraža veliko skrbi, ker se sestra ni že dolgo javila iz daljne Amerike. Sprašuje, ali so tam vsi pomrli, jih je vojna pokončala? Kako ji gre? Je zdrava? Naj se že vendar javi z veselimi, ali pa žalostnimi »vesticami«. V nadaljevanju pa je vsebina srčna, polna sestrske ljubezni, poljubčkov in nežnosti. Pisanje je pravzaprav namenjeno sestrinemu bližajočemu se prazniku – godu, ob katerem ji pošiljajo prelepe želje vsi domači, obenem pa pozdravljajo vso žlahto in znance tja daleč čez morje.
Prispevek je napisala: Zora Obreza, Ravnik.
Slovarček:
- keudrc: zidana klet
- žlahta: sorodstvo
Viri:
- Zora Obreza, Ravnik
Kraj: Ravnik na Blokah
Datum: 1910, 1915
Avtor: Franc Kunc
Zbirka: Zora Obreza
Skenirano: 14. 1. 2018
Oblika: razglednica
RSS - Posts