1931 Stanovnik – Pesem tihotapcev
Štirje kolesarji so se podali iz Loške doline na Stanovnik, hrib nad Otokom. Čez mejo verjetno niso šli, obiskali pa so jugoslovanske graničarje in tam je tudi nastala ta fotografija.
V zapuščini svojega pokojnega očeta, Miroslava Fajdiga (1929-2013) iz Pudoba pri Starem trgu, sem našel nepodpisani tipkopis pesmi Tihotapska (kontrobantarska).
V spletišču sem našel izvirnik z Gorenjske, naslovljen Šundar na Žirovskem, ki ga je zabeležila Milena Miklavčič.
V primerjavi z izvirnikom je pesem Tihotapska (kontrobantarska) skrajšana z devet kitic na šest in v prvi, predzadnji ter zadnji kitici krajevno prirejena za Notranjsko.
Hotel sem ugotoviti, kdo je napisal pesem. Predvideval sem, da bi kaj o tem lahko vedel očetov prijatelj iz otroštva, diplomirani zgodovinar in arhivar Tone Avsec z Vrhnike v Loški dolini (zdaj živi v Medvodah). Telefonsko mi je 2. 2. 2018 potrdil, da jo je bil res on dal mojemu očetu, njemu pa Cerkničan Tone Kebe (pevec, socialni delavec, direktor Zavoda za slepo in slabovidno mladino).
Kdo je ustvaril izvirnik, ni znano. Gospa Milena Miklavčič mi je 14. 2. 2018 sporočila, da ji je izvirnik pesmi povedal že pokojni Alfonz Zajec iz Žirov.
Še danes kolesarski izlet iz Starega trga na Stanovnik (986 m) ni za vsakogar. S takratnimi kolesi brez prestav je bilo še težje.
Verjetno pa se niso povzpeli na Stanovnik, saj je bil na italijanski strani meje. Najbrž so prišli do meje nekje pred Otoškimi dolinami, kar je razvidno tudi iz priloženega izseka zemljevida.
Ivan Tomec je na zadnjo stran fotografije zapisal:
Na Stanovniku nad Otokom, meja 31. 8. ’31
-
- Granična linija i njen profil
-
- Legenda zemljevida
-
- Izsek zemljevida, kjer je najverjetneje nastala fotografija
Slovarček:
- kontrobant, kontrabant: tihotapstvo, prepovedana trgovina
- granična linija: mejna črta
Viri:
Prispevek je napisal Mitja Fajdiga.
Kraj nastanka fotografije: Stanovnik
Datum: 31. 8. 1931
Avtor: Lojze Tomec
Fotografija iz zbirke: Anda Tomec
Zemljevid iz zbirke: GIAM ZRC SAZU
Skenirano: 23. 9. 2012
Oblika: fotografija
RSS - Posts
Izjemna fotografija! Tudi opis iskanja izvirnika je zanimiv in pomemben.
Pomembno dopolnilo k zapisu o izvoru in avtorju kontrabantarske pesmi.
15. malega travna (aprila) 2021 sem se o tej pesmi pogovarjal z gospodično Klavdijo Hiti iz Dolenje vasi pri Cerknici, ki se je takoj spomnila, da se je bila srečala z zadevno pesmijo že v osnovni šoli in jo celo znala zrecitirati nekaj kitic. Dodala je, da je pesem izvorno obsegala 14 kitic. Slednje mi je zelo dalo misliti in kazalo je, da sem na sledi neskrajšanemu izvirniku.
Prosil sem gdč. Klavdijo za zadevni izvirnik in poslala mi ga je takoj naslednji dan. Dobljeno preslikavam brez kakršnegakoli popravka, kot sledi:
KONTRABANTARSKA
Franc Škerl
1.
Ves obupan premišljujem,
kje denar bi jaz dobil,
vsepovsod zabave polno,
da bi vsaj predpust minil.
2.
Odrešilna misel pride-
kontrabantat bom začel;
kar čez Javornik jo mahnem
pa bom kmal´ denar imel.
3.
Kaj pomaga dobra misel,
če pa »pasaporte« ni…
ženskega da bil bi spola,
šel bi lahko brez skrbi.
4.
Ženske, te imajo prednost,
kadar gredo kontrabant,
ker vzbudijo radovednost,
kaj na njih zakriva »gvant«.
5.
Prsi jim naprej štrlijo,
kot da bi iz kamna b´le,
zadnjica nazaj izstopi,
očarljive so prav vse.
6.
Hlače vsake Margarete,
monopola polne so;
saharin in cigarete,
tud´ kofeta nekaj bo.
7.
Če od mucke solza kane,
vlažno v hlačkah je »kofe«,
pravijo postojnske dame:
»kranjska roba prima je«.
8.
Če organ obmejni vpraša
za obmejno kartico,
dekle se lepo namuzne-
»saj že veš, kje imam jo.«
9.
No, le pojdi, hodi srečno,
»Bonanote« ji želi,
deklica pa zapeljivo
ga pogleda v oči.
10.
A mi moški vsi v strahu
zdaj čakamo, kaj bo,
ko ta dva si odpojeta
to prečudno glorijo.
11.
Vendar šlo je vse po sreči
nič več zdaj strahu ni b´lo,
saj imeli smo po ženskah,
moški vsi protekcijo.
12.
Srečno smo prišli v Postojno,
ko petelin je že pel,
se obnašali dostojno,
skupaj spat šli v ž´vinski hlev.
13.
Pa ne mislite hudobno
o tem, kar sem povedal vam,
za poštenje kontrabantarc
častno vam besedo dam.
14.
In vse to je luna vid´la
zlato sončece pa ne,
kak´ čez mejo smo nosili
sladki »cuker« in »kofe«.
Če sem prav poizvedel preko spletišča, je pesem zabeležil France Škerl (1909-1985), zgodovinar, znanstveni raziskovalec narodno-osvobodilnega boja, arhivist, partizan in urednik “Slovenskega poročevalca”.
Za več glej https://www.kamra.si/print.html?item_id=49587&tmpl=print .