Skip to content

1943 Renicci – Spomenica Ustanove Ferramonti

25. 07. 2020

Kopijo tega dokumenta, ki je shranjen v Arhivu Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani, je posredoval prof. Anton Avsec. Za bralce te spletne strani je najbrž zanimiv, saj se nanaša na Cerknico in Loško dolino med italijansko okupacijo. Napisan je v okorni slovenščini, njegova vsebina pa govori sama zase in skoraj ne potrebuje komentarja.

R E N I C C I 
KONCENTRACIJSKO TABORIŠČE
OB OBALI TIBRA
(1942 – 1943)

USTANOVA
FERRAMONTI

Dokument št. 8-Odpoklicani XIX Bataljon Kraljevih Karabinjerjev
Circonski ( cerkniški, op. M.O.) odelek (postaja karabinjerjev kjer najvišji čin je bil poročnik Tenente-od tu “Tenenza”):

 

Spomenica za poveljstvo Ljubljanske skupine in Logaške stotnije
(7 januar 1943)

V teh zadnjih dneh so se vrnili iz koncentracijskih taborišč nekateri civilisti izredno sestradani in v nekaterih slučajih res vredni usmiljenja, kar je povzročilo med prebivalstvom žalosten vtis.

Poleg tega se je razširila novica da v Italiji je več ljudi umrlo radi pomanjkanja hrane in radi epidemičnih bolezni ki so se razširile ob pomanjkanju sanitarnih protiukrepih.

Tako ravnanje s slovenci občutno zrcali se na našo dostojanstvo in je nasproten tistim principov pravice in človečanstva na katere se večkrat sklicujemo v naši propagandi v tej provinci.

Glasovi ne kontrolirani poročajo, da pomanjkanje hrane je najbolj občutno v Arbah, kjer že nekaj časa skrbi za prehrano interniranih neka firma katera deli obroke hrane zelo manjše od tistih predpisanih.

V resnici zgleda čudno – izven kolikšen je obrok – da je mogoče da jih je toliko in tehtnih slučajev nezadostnega hranjenja.

Na primer so se vrnili neki civilisti iz Loža – Frakcija Starega trga – kjer ni vojaške posadke, in kjer so naši vojaki so nastopali z izredno strogostjo, kateri so porušili skoraj totalno stanovanja in pritikline, so zaplenili živino, so postrelili veliko mladih in internirali veliko število civilistov.

Tisti ki se vračajo/kateri se znajdejo brez krova, brez živeža, brez dela in vse naenkrat pridejo do spoznanj tragičnih položajih v družini – poprej samo delno ali celo totalno neznanih – bi lahko bili napeljani do blaznih odločitvah.

Poročnik komandant odelka
(Filippo Falci l.r.)
lastno ročno
l. r.

Kaj je bila Ustanova Ferramonti? Je bil njen sedež ali odsek v Renicciju*, kraju s koncentracijskim taboriščem, ki so ga tudi okusili nekateri prebivalci Notranjske? So bili člani Ustanove Ferramonti pripadniki odpoklicanega XIX Bataljona Kraljevih Karabinjerjev cerkniškega oddelka, ki ga omenja dokument? Je bila kako povezana s Cerkvijo? Je bilo besedilo prevedeno iz italijanščine in ga je morda prevedel nekdo, ki se je slovenščine naučil med službovanjem v Ljubljanski pokrajini ali pa je bil to (zamejski?) Slovenec, ki je svoj jezik bolj slabo obvladal? Je Spomenica dosegla naslovnika, to je vojaško okupacijsko oblast v Ljubljanski pokrajini, konkretno Logaško stotnijo in ali je dosegla svoj namen oziroma ali je imela sploh kakšne posledice? Sama vprašanja in ugibanja brez odgovorov …

Dokument ima datum 7. januar 1943. Skozi današnje oči predstavlja dejanje drobnega otočka človečnosti v podivjani Evropi, poskus opozoriti na nezaslišano trpljenje internirancev na Rabu in prebivalcev požganega Loža, in to ne le zaradi pravice in človečanstva, ampak tudi zaradi lastnega dostojanstva.

Spomenico je podpisal poročnik komandant oddelka Filippo Falco, vendar tudi o njem ne vemo ničesar, treba bi se bilo zakopati v kak arhiv in knjige. Podpisal je tudi – zdaj že slabo berljiv – dokument v italijanščini št. 225/2, in sicer 14. 8. 1942, na katerem poleg številk lahko razberem le nekaj besed oz. Longatico (Logatec), Stari trg, poštni urad, Romana in Katarina Ledineh, Janez in Jožefa Zemljar, Šmarje pri Jelšah. (AINZ Lj.)

Večkrat v literaturi naletimo na navedbo, da so se smrtonosne razmere taboriščnikov na Rabu (po 14 mesecih ?) izboljšale šele na pritisk človekoljubnih organizacij, predvsem Rdečega križa. Je bila Ustanova Ferramonti sestavni del tega gibanja, ki je doseglo, da so internirane na Rabu (deloma?) preselili v Gonars, kjer so vsaj bivali v barakah in ne več v odsluženih vojaških šotorih?

Na spletu sem našla podatke o koncentracijskem taborišču Ferramonti di Tarsia v Kalabriji, kjer je bilo interniranih preko 1000 Židov, od tega le okoli 140 italijanskih, imeli pa so odlično organizirano šolstvo, zdravstvo, sinagogo in podobno. Preživeli so vsi in po kapitulaciji Italije večinoma odšli v ZDA. Iz tega sklepam, da je šlo za internacijo kategorije “protectivo”, to je zaščitno in prostovoljno – a spet le ugibam. (Notranjci internirani na Rabu so spadali v kategoriji “preventivo”, kar pomeni, da so jih internirali zato, da ne bi mogli podpirati odporniškega gibanja ali pa “restrictivo”, kot so opredelili osumljene ali dokazane sodelavce OF in partizanskega gibanja …) Prav tako kot vsa že prej postavljena vprašanje ostaja neznano ali je bila Ustanova Ferramonti morda v kakršnikoli povezavi s tem taboriščem ali pa ju zgolj slučajno povezuje le ime Ferramonti.

Kakršnekoli posledice je že imela ta Spomenica, če sploh kakšne, ostaja dokument, ki je nastal na strani okupatorja in je kritičen do ravnanja z okupiranci, priznava grozoviti teror nad prebivalci Notranjske in potrjuje vsa pričevanja o internirancih na Rabu, o požigu Loža in drugih strahotah, ki jih je preživelo naše prebivalstvo. Zato je še ne tako davno sprenevedanje nekaterih italijanskih politikov, da so bili Slovenci poslani v koncentracijska taborišča “na letovanje” oziroma “okrevanje” cinična in skrajno sprevržena sramota. Po drugi strani pa ta Spomenica priča tudi o tem, da človečnost kljub vsemu pranju možganov in otopelosti zaradi izjemno burnih in nasilnih vojnih razmer ne umre kar tako.

* Povezani prispevki:
1945 Podcerkev – Ludvik Strle: iz taborišč k Narodni zaščiti
1943 Rab – Marija Palčič
1942 Rakek – Achille Ciarimi
1966 Novi Kot – Odkritje spomenikov

Slovarček:

  • Arbe (it.): otok Rab, kjer je bilo 1942-43 italijansko koncentracijsko taborišče Kampor

Viri:

  • Anton Avsec, ustno, julij 2020

Kraj: Renicci, It. (?)
Datum: 7. 1. 1943
Avtor: ni znan
Zbirka: Anton Avsec
Skenirano: —
Oblika: dokument

11 komentarjev leave one →
  1. Anonimno permalink
    25. 07. 2020 08:28

    Knjiga: Carlo Spartaco Capogreco “Renicci”, un campo di concentramento in riva al Tevere (1942-1943)
    Eondazione Ferramont
    Knjigo sem si sposodil v knjižnici v Kopru.

  2. 25. 07. 2020 11:25

    Hvala za informacijo, tole bo treba pogledati podrobneje!

  3. Anonimno permalink
    25. 07. 2020 12:09

    Živko Smerekar je delal kot zobozdravnik v Cerknici od leta 1946 do 1953. Ambulanta je bila v Gerbičevi, je tudi bil v tem logoru. Za ženo je imel Alojzijo Zgonc.

  4. 25. 07. 2020 13:43

    V katerem taborišču točno: Renicci, Rab ali Ferramonti? Hvala tudi za prispevek k zgodovini zobozdravstav!

  5. Anonimno permalink
    25. 07. 2020 18:06

    Renicci,po vojni je prišel v Cerknico obiskat tovariše iz tabora, imena ne poznam.

  6. 25. 07. 2020 19:47

    Hvala !!

  7. Anonimno permalink
    1. 11. 2020 22:16

    C a r l o S p a r t a c o C a p o g r e c o : Renicci. Un campo di concentramento in riva al Tevere (1942-43). Fondazione Ferramonti; Cosenza 1998, 178 strani, ilustr. Carlo Spartaco Capogreco je po poklicu zdravnik – pediater iz Cosenze ter zgodovinar, ki v Italiji tudi predava najnovejšo zgodovino. Za svoje raziskovalno 220 Ocene in poročila delo uporablja predvsem svoj prosti čas in tudi svoja gmotna sredstva. @e deset let vodi fundacijo Ferramonti – ime ima po najjužnejšem italijanskem koncentracijskem taborišču za inozemske Jude v kraju Ferramonti v provinci Cosenza v Kalabriji-, ki si prizadeva s kulturnim in socialnim delovanjem ohranjevati zgodovino in se povezovati s svetom.

  8. 2. 11. 2020 09:13

    Hvala za posredovane podatke, poskusila jo bom dobiti v knjižnici in tudi kaj razumeti iz nje!

  9. 13. 11. 2020 10:00

    Še enkrat hvala za posredovane podatke o knjigi!
    V njej sem našla nekaj presenetljivih podatkov in tudi dokument, o katerem govori ta prispevek, napisan v italijanščini. Med slikovnim gradivom je slika streljanja talcev na Križni gori, ki je bila nedavno predmet italijanskega potvarjanja v zvezi s fojbami. Žal je moje znanje italijanščine zgolj simbolično, a sem razbrala omembe Slovencev in tudi pričevanja Lojzeta Bukovca in Staneta Nosana. ( omenjen je dr. Pušenjak, domnevam da je to nekdanji cerkniški zdravnik, dalje pa še Uroš Rupreht, Lado Bekš, slikar Nande Vidmar in njegove risbe iz Reniccija; Dušan Bordon; Kremžar Toni, Tekavec Jaka, Dugar Anton, Kacjan Alojzij Logar Giuseppe Benigar Franc, Brejer Albert, Vinko Moederndorfer, Dušan Kermavner, Valentin Marinko, Stane Kunder, Lojze Drnovšek, Stojan Drašček;Peterlin, Pomembni organizatorji politčnega življenja v taborišču Jože Srebrnič, Janez Alič; Martinovič Lovro, Juraga Frane, Matija Čujović ( Dalmacija, Črna Gora). Iz knjige je očitno, da niso uničevalnih taborišč imeli le nacisti, kot se rado misli, ampak tudi fašisti, ki pa so tudi v Italiji imeli veliko nasprotnikov. V knjigi je tudi zemljevid z označenimi kraji, kjer so bila italijanska koncentracijska taborišča različnih kategorij, ki jih danes le malokdo še omenja. Vsaj 26 jih je bilo.

Trackbacks

  1. 1941 Lož – Italijanska posadka pred štabom | Stare slike

Dodajte komentar

%d bloggers like this: