Skip to content

1934 Markovec – Karel Žagar

1. 09. 2020

Karel Žagar – Line se je rodil 2. decembra 1914. Končal je humanistično gimnazijo na Dunaju. S političnim udejstvo­vanjem je začel leta 1932 kot študent na državni trgovski akademiji v Ljubljani. Postal je mecen in nikomur ni odrekel finančne pomoči. Stalne pomoči je bila deležna “Ekonomska enota”, ki je izdajala marksistično literaturo. Pomagal je še pri izdajanju “Ljudske pravice”, pri natisu brošure “Olimpijada nasilja” in pri izdaji edine številke lista “Nova mladina”. Med špansko državljansko vojno je veliko prispeval v sklad, iz katerega so financirali potovanja prostovoljcev v Španijo.
V letu 1936 je bil na delegatskem zborovanju v Zagrebu izvoljen v šestčlanski izvršilni odbor delavsko-kmečkega gibanja. Bil je aktiven tudi kot član partije, v katero je bil sprejet že leta 1934. Pobiral je podpise za razglas “Kaj hočemo”. Zaradi svoje komu­nistične dejavnosti je bil petkrat zaprt, dvakrat precej dolgo.

Bil je pobudnik ustanovitve Društva kmečkih fantov in deklet na Rakeku leta 1933. Društvo je kmalu po ustanovitvi prenehalo delovati, ker je vse delo več ali manj opravljal Žagar sam. Po njegovem odhodu v Ljubljano ni bilo nikogar, ki bi društvo vodil naprej. Razen tega so bili Rakovci bolj naklonjeni Sokolu. Kljub kratkemu veku je društvu uspelo uprizoriti igro “Hlapec Jernej in njegova pravica”. Igra je imela na Notranjskem velik odmev. Dopisnik Grude je o tem poročal:

“Rakek: pri nas smo pred nedavnim časom ustanovili Društvo kmetskih fantov in deklet, ker smo prišli do prepričanja, da je naši kmetski delavski mladini potrebna organizacija. Društvo je šlo krepko na delo in 26. in 27. avgusta priredilo prvo igro “Hlapec Jernej in njegova pravica”, pri kateri je sodelovalo 60 tovarišev in tovarišic. Režijo je vodil spretno g. Ferdo Delak iz Ljubljane. Prireditev je dosegla največji uspeh.”

Kot se spominja Milo Gornik, so bile vaje za igro pri Ševarju (Bar Podmornica). Igralci so bili domačini z Rakeka, tudi sokoli. Nekatere je iz Ljubljane pripeljal Line Žagar, ki je bil tudi glavni plačnik, priskrbel pa je tudi ves potrebni material za izdelavo odra, kulis in vse ostalo. Uprizoritev je bila v Lavričevem parku. Tudi za razsvetljavo je poskrbel Line Žagar in sicer tako, da je z domače žage dal napeljati električni tok, ker Rakek takrat še ni imel javne razsvetljave. Plakate je lastnoročno izdelal Milo Gornik. Dramsko delo je bilo v očeh oblasti nevarna literatura. Ker je Line veljal pri oblasteh za uglednega moža, pa tudi veljaki Živkovićeve diktature so takrat že nekoliko popustili, oblast ni preprečila prireditve. Uprizoritev na prostem in velika propaganda sta na noge spravili vso Notranjsko. Vsa društva so za udeležence organizirala prevoze. Večinoma so bili to lojtrski vozovi s konjsko vprego in so bili bogato okrašeni. Po vsem Rakeku so bile tisti čas obešene zastave in po stenah veliki napisi. Uprizoritev in način izvedbe igre sta na gledalce iz drugih krajev napravila močan vtis ter spodbudila druga društva za tovrstno kulturno dejavnost. Odjeknila pa je tudi pri oblasteh – kot rdeča manifestacija – zato so bile nadaljnje prireditve prepovedane.

Prav tako je dal pobudo za ustanovitev društva Brazda. Sodeloval je pri izdajanju legalne marksistične publicistike, ki jo je največkrat plačeval s svojim denarjem. Venomer se je moral namreč dokazovati kot pravoveren komunist, ker je bil meščanskega porekla, hkrati pa so izkoriščali njegovo dobrosrčnost in dejstvo, da je imel denar. Sodeloval je pri organizaciji Osvobodilne fronte in bil zadolžen za delo v finančno-gospodarskem odseku. Z ekonomskimi nalogami je julija 1942 odšel v glavni štab partizanskih odredov Slovenije. Decembra se je vrnil v Ljubljano in nadaljeval delo kot finančno gospodarski organizator do decembra 1943, ko se je vrnil v partizane in postal član upravne komisije. Ko je le-ta postala del SNOS, je bil Line član finančnega in kasneje gospodarskega odseka. Decembra 1944 so ga poklicali v poverjeništvo za trgovino in industrijo v Beogradu. Kot major JLA je bil zadolžen za sprejemanje in razdeljevanje zavezniške pomoči. Kasneje je bil vključen v zvezno ministrstvo za trgovino in industrijo, kjer je skrbel za izredne nabave. Po osvoboditvi je bil gospodarski ataše v Argentini, kasneje pa direktor podjetja Agroprogres. Bil je delavski direktor in ljudje so ga imeli radi. Umrl je decembra 1977.

Slovarček:

  • SNOS: Slovenski narodnoosvobodilni svet
  • JLA: Jugoslovanska ljudska armada

Viri:

  • Lojze Ule: Nastanek in razvoj Društev kmetskih fantov in deklet na osrednjem Notranjskem; Notranjski listi III, Cerknica 1981
  • Nekrolog “Karel Žagar – Line”, Medvojni aktiv OF herojske Ljubljane; Delo, december 1977.

Kraj: Markovec
Datum: 1934
Avtor: neznan
Zbirka: Notranjski muzej Postojna; zbirka Muzej NOB, Lož
Skenirano: neznano
Oblika: skenirana datoteka

2 komentarja leave one →
  1. 1. 09. 2020 08:28

    Ko sem bila otrok, so vaščani Markovca večkrat s spoštovanjem omenjali Špetnakovega Lineta, še ne mesec dni nazaj pa mi je sosed povedal, da je času ko je bil Karo(lin) Žagar gospodarski ataše v Argentini, z njim govoril tudi njegov oče, ki se je po vojni umaknil v to državo k bratu, ki je živel tam že prej. O Karlu Žagarju piše tudi Monika Žagar v knjigi Dva brata, trije svetovi ( Lj.,2017?)

    Všeč mi je

  2. 1. 09. 2020 08:31

    Sličico Karla Žagarja iz časopisa – verjetno iz osmrtnice ali nekrologa – je ohranila tudi Ivanka Janežič iz Vrhnike v enem od svojih albumov, ki so nam bili posojeni.

    Všeč mi je

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: