Skip to content

1920 ZDA – Kaubojc

5. 11. 2021

Kavboj jahaš po globači.
Za teboj drvé Apači.
Puščica po zraku šine,
»švist« se v hrbet ti zarine.
Ti pa konja kar poganjaš.
To ni res, to vse le sanjaš.
Dvigni se in luč prižgi.
Kaj je tisto, kar skeli?
Bolha, bolha, brž jo zgrabi,
na Apače pa pozabi.
Objavljeno v Pavlihovi pratiki enkrat v šestdesetih ali sedemdesetih letih 20. stoletja. Kako z lahkoto sem si zapomnila neumnosti! To me spominja na mojega sošolca iz gimnazije. Vse nogometaše je znal na izust. Za vsakega je vedel, koliko golov je dal in na kateri tekmi ter v katerem klubu igra. Kdaj je Kolumb odkril Ameriko, si pa ni mogel zapomniti.

Obleka je iz svetlega volnenega blaga, srajca pa platnena. Oblečen je v potovalni plašč. Sprva so bili iz platna ali laneni, kasneje volneni. To so bili plašči, ki so ščitili pred mrazom in pred dežjem.

Lepotec iz zbirke slik Jerneja Malovrha. Miloš pravi, da se mu zdi znan, a ne v pozitivnem smislu. Delovni naslov prispevka je dal »kavboj«. Google najde »gentlemena« – gospoda. Jaz pa pravim, da je bonvivan ali/in hohštapler čeprav je oblečen malo kavbojsko malo gizdalinsko. Na glavi ima klobuk z dolgim imenom »The Boss of the Plains by Stetson« – gospodar ravnin, narejen v tovarni Stetson. Sliko so malo popravljali. Klobuk so občrtali s svinčnikom, da bolj izstopa na svetli podlagi. V resnici je popolnoma bel. Krajce pa zavihaš po želji. To je bil klobuk za vse priložnosti in vsakršno vreme. Leta 1865 ga je oblikoval John B. Stetson za potrebe ameriškega Zahoda. Klobuk je bil trpežen, vodoodporen in eleganten. Izdelovalčev priimek pa je sčasoma postal sinonim za kavbojske klobuke. To je prestižna znamka. Mercedes med klobuki.

Srajca ima ločljiv ovratnik. Izdelovati so jih začeli leta 1800. Namen je bil, da bi bili tudi delavci, kmetje ali običajni trgovci videti elegantno, kadar so morali po opravkih, npr. v cerkev, pisarno, trgovino ali na sodišče. Bilo ga je tudi lažje oprati kot celo srajco. Sto let kasneje pa je bilo prihranjeno tudi pranje z izumom ovratnika iz celulojda. Ni potreboval ne škrobljenja ne pranja, zato se je hitro poplačal s prihranki za pranje. To je tudi primer prve komercialne rabe plastike.

To moram povedati. Sodelavkin mož je delal na ministrstvu. V službo je hodil v obleki. Zraven je spadala bela srajca. Posledično je imela sodelavka vsako nedeljo popoldan na voljo kup srajc za likanje. Kadar je bila sitna ali ji kaj ni bilo prav, mu za kazen ni speglala srajc. To je moral opraviti sam. Tako je neko nedeljsko popoldan pristopila k svojemu »najljubšemu« opravilu. Hčerka jo je opazovala in čez nekaj časa dejala: »Mami, ati pa to dela drugače.«
»Kako pa?«
»Samo tukaj (je pokazala na manšete), ovratnik pa spredaj.«
Sodelavka se je tisti hip pozanimala pri možu, če to drži. Takoj je priznal. Je pa še nadaljeval zgodbo. S takó zlikano srajco je šel v službo. Imeli so sestanek, na katerem je postalo vroče, on si pa ni upal sleči suknjiča, da ne bi pokazal zmečkane srajce.

Čemu je namenjena okrasitev z rožami? Pod suknjičem iz volnenega blaga ima telovnik enake barve. Srajca je bela. Kot srajce nekdaj niso imele ovratnikov, tudi niso imele manšet. Moški so uporabljali ločljive ovratnike in manšete. Na tej sliki se jo lepo vidi. Ne manjka pa za tisti čas obvezna cigareta. Nekdaj je bilo kajenje znamenje prestiža. Danes je pokazatelj – česa že?

Kje vse se je možakar potikal, ne vemo. Je pa udejanjil rek »glava v zlatu, noge v blatu«. Ves spedenan kot za na ohcet, čevlji pa umazani. Drugačni ne morejo biti. Ceste niso bile asfaltirane temveč prašne. Če pa je še deževalo …Tiste dni je večina nosila čevlje, ki jih je podedovala ali pa olastninila kakšnemu mrtvecu. Če so si že privoščili svoje čevlje, so bili ti narejeni po meri, kar je stalo celo mesečno plačo. So bili pa skoraj za vedno. Naredili so jih čevljarji v delavnicah, ki so bile v vsakem večjem mestu. Izdelani so bili iz kvalitetnega usnja. Praviloma so bili visoki, da vanje nista uhajala pesek in blato. Bili so enaki za gospode in delavce, črni rjavi ali sivi.

Slovarček:

  • bonvivan: kdor (rad) dobro, uživaško, brezskrbno živi, dobroživec
  • hohštapler: domišljav človek, gizdalin
  • Stetson: blagovna znamka klobukov proizvajalca John B. Stetson Company
  • celulojd: lahko gorljiva umetna snov iz nitrata celuloze in kafre, za filme, igrače, ročaje,…

Viri:

Kraj: nekje v Ameriki, zbirka v Cerknici
Datum: dvajseta leta 20. stoletja
Avtor: neznan
Zbirka: Jernej Malovrh
Skenirano: 10. 3. 2020
Oblika: razglednica

One Comment leave one →
  1. 5. 11. 2021 07:06

    Iz enakih razlogov kot ovratnike in manšete so poznali tudi ločljive poprsnike, ki so pokrivali tisti del srajce, ki jo je videti izza telovnika spredaj. Imenovali so jih tudi “sleparji”…Vsaj šivilje iz mojega sorodstva so pripovedovale tako.

    Liked by 1 person

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: