1920 ZDA – Kaubojc

Lepotec iz zbirke slik Jerneja Malovrha. Miloš pravi, da se mu zdi znan, a ne v pozitivnem smislu. Delovni naslov prispevka je dal »kavboj«. Google najde »gentlemena« – gospoda. Jaz pa pravim, da je bonvivan ali/in hohštapler čeprav je oblečen malo kavbojsko malo gizdalinsko. Na glavi ima klobuk z dolgim imenom »The Boss of the Plains by Stetson« – gospodar ravnin, narejen v tovarni Stetson. Sliko so malo popravljali. Klobuk so občrtali s svinčnikom, da bolj izstopa na svetli podlagi. V resnici je popolnoma bel. Krajce pa zavihaš po želji. To je bil klobuk za vse priložnosti in vsakršno vreme. Leta 1865 ga je oblikoval John B. Stetson za potrebe ameriškega Zahoda. Klobuk je bil trpežen, vodoodporen in eleganten. Izdelovalčev priimek pa je sčasoma postal sinonim za kavbojske klobuke. To je prestižna znamka. Mercedes med klobuki.

Srajca ima ločljiv ovratnik. Izdelovati so jih začeli leta 1800. Namen je bil, da bi bili tudi delavci, kmetje ali običajni trgovci videti elegantno, kadar so morali po opravkih, npr. v cerkev, pisarno, trgovino ali na sodišče. Bilo ga je tudi lažje oprati kot celo srajco. Sto let kasneje pa je bilo prihranjeno tudi pranje z izumom ovratnika iz celulojda. Ni potreboval ne škrobljenja ne pranja, zato se je hitro poplačal s prihranki za pranje. To je tudi primer prve komercialne rabe plastike.

To moram povedati. Sodelavkin mož je delal na ministrstvu. V službo je hodil v obleki. Zraven je spadala bela srajca. Posledično je imela sodelavka vsako nedeljo popoldan na voljo kup srajc za likanje. Kadar je bila sitna ali ji kaj ni bilo prav, mu za kazen ni speglala srajc. To je moral opraviti sam. Tako je neko nedeljsko popoldan pristopila k svojemu »najljubšemu« opravilu. Hčerka jo je opazovala in čez nekaj časa dejala: »Mami, ati pa to dela drugače.«
»Kako pa?«
»Samo tukaj (je pokazala na manšete), ovratnik pa spredaj.«
Sodelavka se je tisti hip pozanimala pri možu, če to drži. Takoj je priznal. Je pa še nadaljeval zgodbo. S takó zlikano srajco je šel v službo. Imeli so sestanek, na katerem je postalo vroče, on si pa ni upal sleči suknjiča, da ne bi pokazal zmečkane srajce.

Čemu je namenjena okrasitev z rožami? Pod suknjičem iz volnenega blaga ima telovnik enake barve. Srajca je bela. Kot srajce nekdaj niso imele ovratnikov, tudi niso imele manšet. Moški so uporabljali ločljive ovratnike in manšete. Na tej sliki se jo lepo vidi. Ne manjka pa za tisti čas obvezna cigareta. Nekdaj je bilo kajenje znamenje prestiža. Danes je pokazatelj – česa že?

Kje vse se je možakar potikal, ne vemo. Je pa udejanjil rek »glava v zlatu, noge v blatu«. Ves spedenan kot za na ohcet, čevlji pa umazani. Drugačni ne morejo biti. Ceste niso bile asfaltirane temveč prašne. Če pa je še deževalo …Tiste dni je večina nosila čevlje, ki jih je podedovala ali pa olastninila kakšnemu mrtvecu. Če so si že privoščili svoje čevlje, so bili ti narejeni po meri, kar je stalo celo mesečno plačo. So bili pa skoraj za vedno. Naredili so jih čevljarji v delavnicah, ki so bile v vsakem večjem mestu. Izdelani so bili iz kvalitetnega usnja. Praviloma so bili visoki, da vanje nista uhajala pesek in blato. Bili so enaki za gospode in delavce, črni rjavi ali sivi.

Slovarček:

• bonvivan: kdor (rad) dobro, uživaško, brezskrbno živi, dobroživec
• hohštapler: domišljav človek, gizdalin
• Stetson: blagovna znamka klobukov proizvajalca John B. Stetson Company
• celulojd: lahko gorljiva umetna snov iz nitrata celuloze in kafre, za filme, igrače, ročaje,…

Viri:

• https://en.wikipedia.org/wiki/Boss_of_the_Plains
• https://americanhistory.si.edu/blog/white-collar-message

Kraj: nekje v Ameriki, zbirka v Cerknici
Datum: dvajseta leta 20. stoletja
Avtor: neznan
Zbirka: Jernej Malovrh
Skenirano: 10. 3. 2020
Oblika: razglednica