1935 Fara – Tamburaški zbor

O potrebi po enotnosti pri nas na Slovenskem danes razpredajo politiki, zgodovinarji, pisatelji pa tudi drugi bolj ali manj nepoučeni. Skoraj vsak, ki ima pet minut časa, bi se reklo. Vsi poznajo tudi krivce za to neslogo. To so vedno oni drugi, ki ne mislijo tako kot mi ali kar naravnost, tako kot jaz. Tega stanja enotnosti ni bilo pravzaprav nikoli ali pa je bilo le za kratko obdobje, kar le potrjuje pravilo. Vedno je več mišljenj, dve strani medalje in vsaka stran si prizadeva v svojo stajo spraviti čim več ovčic. To se lahko napravi na različne načine, visoki cilj včasih posvečuje vsako sredstvo.

Dolgoletna delitev med Slovenci na t. zv. napredni – liberalni tabor in konzervativni tabor se je utrdila konec 19. stoletja. Zelo lepo se je razraščala med obema vojnama. Tudi na Blokah ni bilo drugače. Vedelo se je, kdo je liberalec in kdo je klerikalec, kdo bere Jutro in kdo Slovenca, kdo je pri Sokolih in kdo pri Orlih itd. O nasprotni strani se vedno govori le slabo. Oče mi je večkrat pripovedoval, da je pripadnik enega tabora ob pešačenju skozi vas vedno prav nemarno pljunil proti hiši, kjer so bili iz nasprotnega tabora. Potem je lahko računal, da bo njegova hiša ponoči namazana s kravjakom. Taki smo torej bili.

O pevskem zboru Deteljica, ustanovljenem pri naprednem “Društvu kmečkih fantov in deklet” (DKFiD) smo že pisali. Ob tem ni moglo ostati. Tudi druga stran je okrepila svoje napore, da bi predvsem mladino odtegnila liberalni struji in jo pritegnila pod svoje okrilje. Posebej si je za to prizadeval kaplan Hren. Eno od gospodarskih poslopij ob župnišču pri Fari so prezidali v župnijsko kulturno dvorano. V njej so delovali cerkveni pevci, igralska skupina in celo župnijski tamburaški zbor, ki ga vidimo na današnji sliki. Gonilna sila so bili krajevni duhovniki. V tistem času so v bloški fari službovali kar trije:

• župnik Viktor Švigelj, doma iz Borovnice je na Blokah služboval od leta 1914 do 1920 kot kaplan, nato pa kot župnik do leta 1938, ko je bil poslan v Št. Jurij pri Grosupljem,
• kaplan Anton Puščavnik Hren, doma z Vrhnike je na Blokah služboval kot kaplan od leta 1932, nato pa po odhodu župnika Šviglja kot župnik do septembra 1943, ko so ga ustrelili partizani,
• Jožef Švigelj, brat župnika Viktorja, je bil na Blokah kot pomožni kaplan od leta 1922 do smrti leta 1937. – Pri Sv. Trojici je bil v tistem času župnik Franc Jeraša iz Sv. Lenarta nad Škofjo Loko.

Za okoli 3000 duš bloške občine so torej skrbeli štirje duhovniki. Slabše je bilo n. pr. s skrbjo za telesno zdravje. Občina Bloke takrat ni imela zdravnika ali zobozdravnika, kaj šele lekarne. K zdravniku je bilo treba v Loško dolino k dr. Raznožniku ali v Cerknico k dr. Pušenjaku.

Mladina je kljub vsem razporom rada hodila tudi k vajam tamburašev. Pomožni kaplan Jožef je bil organist, vodil je cerkveni pevski zbor, učil je tudi tamburaše. Vse to je delal z vso zavzetostjo. Na Bloke ga je vzel brat, župnik Viktor, potem ko so ga zaradi napak iz kraja prejšnjega službovanja “umaknili”. Govorilo se je, da so bile posredi ženske. Na Blokah je imel kot pomožni kaplan mašo vsak dan, a že ob petih zjutraj, ko praktično ni bilo ljudi, ki bi se lahko spotikali obenj. France Škrabec je kot majhen deček hodil ministrirat k tem zgodnjim mašam. Kljub nemogoči uri je bil gospod Jožef prijazen, France je večkrat dobil kakšen priboljšek od njega.

Tamburaški zbor je nastopal v cerkveni dvorani, navadno ob večjih cerkvenih praznikih. Večkrat so gostovali tudi v drugih krajih. Zbor je prenehal z delom po smrti g. Jožefa leta 1937.

Na sliki vidimo, da so imeli bloški tamburaši celoten sestav. Igrali so bisernice, brače, čela in bugarijo. Zborovodja kaplan Jožef je igral tamburaški bas – berdo prav posebne oblike.

Lojze Turk – Milavcov z Volčjega je prepoznal nekatere člane zbora:

• V prvi vrsti je župnik Viktor Švigelj, kaplan Jože Švigelj naslonjen na berdo, zadnja v vrsti je Lojzetova teta Francka Drobnič, Froletova iz Velikih Blok z bisernico.
• V drugi vrsti je prva Lojzetova mama Anica Drobnič, Froletova, ki se je nato poročila na Volčje k Milavcovim. Sledita Francka in Malka Anzeljc, Zogarjevi iz Velikih Blok, predzadnja je Cvetkotova Malka iz Nove vasi.
• V tretji vrsti je prvi Jože Ponikvar, Ulčarjev iz Velikih Blok, tretji Milan Klančar, Dimnikarjev iz Nove vasi, ob njem pa kaplan Anton Puščavnik Hren z bugarijo.

Zbor je slikan pred župnijsko dvorano ob nekem prazniku, vidni so slavnostni mlaji ob straneh. V tej dvorani smo šolski otroci še leta 1958 gledali lutkovno predstavo z junakom Pavlihom. Po izgradnji nove dvorane TVD Partizan so staro dvorano pri Fari podrli. Danes je tam parkirišče pod pokopališčem.

Tega nista doživela Stanko Lenarčič, nekdanji Bloški župan, ustanovitelj in mecen DKFiD in med vojno podpornik OF – leta 1942 so ga ob ofenzivi ustrelili Italijani, pa tudi župnik Hren ne – po italijanskem razpadu so ga kot ustanovitelja Vaških straž in sodelavca okupatorja v Novi vasi ustrelili partizani.

Tamburaški zbori se na Blokah po letu 1937 niso več obnovili. Zanimivo je, da imamo danes Slovenci svetovne prvake med tamburaši, t. j. orkester Dobreč iz Dragatuša.

Na sliko je podatek napisala Anica Drobnič in jo prinesla po poroki s seboj k Milavcovim na Volčje.

Viri:

• Lojze Turk- Milavcov, Volčje
• France Škrabec, Nova vas
• Jože Lavrič Cascio: Bloke središče Kranjske, 2013

Kraj: Fara na Blokah
Datum: 1935
Avtor: neznan
Zbirka: Lojze Turk in Valči Merkuž roj. Turk, Volčje
Skenirano: 21. 12. 2021
Oblika: fotografija