1980 Cerknica – Štefan

Štefan na straži pri Pustu

Nanj me je opozoril eden od glasbenikov, ki so svoj čas sodelovali v žirovskem pihalnem orkestru Alpina. Spominjam se, da me je odpeljal k Štefanu na en takšen, precej hladen dan. Najinega obiska je bil zelo vesel. Zaradi različnih bolezni je bil bolj ali manj privezan na stol, na katerem me je pričakal. Biti pri miru mu ni bilo najbolj všeč, a se med pogovorom ni kaj dosti pritoževal.

Po pravici povem, da sem bila zelo vesela, ker Štefan ni šparal z jezikom. Bil je zelo odkrit, piker, rad se je pohecal. Vendar! Bolj, kot je šel v podrobnosti, bolj me je stiskalo pri srcu. Med poslušanjem sem večkrat pomislila, da bi morali o njegovih prigodah na vsak način posneti film!

Pogovor sem posnela na kasete, toliko časa je že od takrat! Kljub temu imam še zmeraj pred očmi Štefanovo žalostno mladost, leta, ki jih je preživel v zaporu, pa tudi trenutke, ko je s prijatelji nagajal lokalnemu ”šerifu” Čombeju in vaškemu župniku. Tudi ob prigodi, kako je konec zime v Cerknici že prodajal domač paradižnik, me nasmeje.

Očitno sem mu bila všeč, kako drugače bi me povabil še v zgornjo kamro, kjer mi je želel ”nekaj” pokazati. Zajela sem sapo! Ta ”nekaj” je bilo različno orožje, ki ga je hranil v omari. V spodnje prostore sem se vrnila tresočih nog.

Domačim o tej dogodivščini nisem razlagala … Če bi jim, kdo ve, kako bi jih ob mojem naslednjem izletu v neznano skrbelo.

Zanimivo: mene ni nikoli. Pa je bilo takšnih, kot Štefan, ki so preživeli del življenja tudi za rešetkami, kar nekaj.

Zgodba o Štefanu

Prispevek je napisala: Milena Miklavčič.

Kraj: Cerknica
Datum: neznan, ocenjeno 1980
Avtor: Jože Žnidaršič st.
Zbirka: Jože Žnidaršič
Skenirano: neznano
Oblika: skenirana datoteka