1863 Rakek – Svetopisemske zgodbe

Knjiga z naslovom Zgodbe svetega pisma stare in nove zaveze je precej zdelana. Manjka tudi nekaj prvih strani. Uporabljali so jo kot učbenik v katoliških ljudskih šolah. Kot se za učbenike spodobi, so izdali vsako leto nove. Pričujoča je iz leta 1863. V nemščini jo je napisal Ignaz Schuster, prevedel pa Anton Lesar. Izdala jo je Cesarska kraljeva založba šolskih knjig na Dunaju. Ker so bili v tistih časih navdušeni nad tem, da imena niso zapisovali, pač pa le priimek, so pisatelja navajali kot J. Schuster, I. Schuster ali pa le s priimkom.

Ignaz Schuster (1813 – 1869) je bil župnik, pisatelj in dr. teologije. Kot župnik je služboval v Treffelhausnu in Unterailingenu v Nemčiji. Napisal je katekizem katoliške vere, ki je temeljil na Rimskem katekizmu. Prva izdaja Zgodb svetega pisma je bila leta 1847. Leto kasneje so besedilo revidirali. Uporabljali so jo kot šolsko biblijo.

Anton Lesar se je rodil 14. januarja 1824 v Sušjah pri Ribnici. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani. Tam je tudi študiral bogoslovje. Ko je bil posvečen v duhovnika, je bil najprej vzgojitelj pri plemiški rodbini v Ljubljani. Kasneje je služboval kot kaplan v Idriji in dvorni kaplan pri škofu Wolfu. Od leta 1852 je na ljubljanski realki poučeval verouk in slovenščino. Šest let kasneje je postal redni profesor. Bil je tudi tajnik Matice Slovenske, sourednik Zgodnje Danice in Mohorjeve družbe. Umrl je 31. avgusta 1873. Njegov pisateljski opus je obsežen.

V časopisu Popotnik: časopis za sodobno pedagogiko so knjigi očitali pomanjkljivo slovnico oziroma mnoge slovnične napake. Ugotovili so, da v vsej knjigi ni strani brez napake in si zaželeli, da bi končno izšla taka, kot se spodobi. V tej kritiki iz leta 1884 so napisali: »Že davno smo bili namenjeni o tej knjigi spregovoriti, pa vedno smo čakali, misleči, da se bode knjiga pri ponovljenih izdanjih vendar popravila.« Enaidvajset let! Dolgo so čakali. Menim, da po tolikem času niso imeli več pravice kritizirati. Polačev Pepe je k zadevi pristopil takoj. Podobe, mimogrede: v knjigi jih je petdeset in zemljevid Palestine na zadnji strani, so se mu zdele dolgočasne in jih je lastnoročno pobarval.

Lastnik knjige je bil Jožef Kolar, po domače Polačev Pepe. Knjigi je dodal nekaj posvetnega. Vemo, da je bil Pepi naprednjak. Lahko bi uporabila tudi kakšen bolj grob izraz … Zato dvomim, da je, razen kolikor je bilo mus, črpal znanje in navdih iz te knjige. Kako pa se je znašla pri nas? Franc Gabrenja je bil poročen trikrat. Ena izmed njegovih žena je bila Polačeva. Ob selitvi v skoraj sosednjo hišo je knjigo prinesla s seboj. Je pa škoda, da je niso bolj pazili. Ko le ne bi manjkale strani!

Slovarček:

• rimski katekizem: je leta 1566 izdal papež Pij V. v skladu s sklepom Tridentinskega koncila za pastorje kot povzetek katoliškega nauka za poučevanje. Tako je predstavljal pomemben instrument protireformacije oziroma katoliške reforme
• revidirati: pregledati kak dokument, besedilo, da se ugotovi pravilnost, ustreznost; spremeniti kak dokument, besedilo glede na določene zahteve, potrebe

Viri:

• https://www.slov.si/dipl/cebin_vanja.pdf
• Popotnik: časopis za sodobno pedagogiko (1884), letnik 5, številka 23. URN:NBN:SI:DOC-6ZGFTQDZ from http://www.dlib.si
• http://www.kathpedia.com/index.php/Ignaz_Schuster

Kraj: knjiga izdana na Dunaju, spravljena na Rakeku
Datum: 1863
Avtor: Ignaz Schuster
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 4. 3. 2022
Oblika: publikacija