1970 Babno Polje – Babnopoljska dekleta
Ta šopek mladih deklet je bil posnet zgodaj spomladi leta 1970. Srečanje ni bilo naključno ampak dogovorjeno. Po nedeljskem kosilu so se uredile in se okrog 15.00 ure popoldne zbrale pred staro šolo, kjer je imela babnopoljska mladina »mladinsko sobo«.
Dekleta pozirajo na cesti pred šolo pod okni mladinske sobe. Ob šoli je bilo takrat športno igrišče, kjer so se odvijale predvsem igre z žogo, ob cesti so vidna nogometna vrata. Za njimi je v daljavi pokopališče z mrliško vežico, v ozadju pa se dviga Vražji Vrtec. Tudi sosedovega petelina je zanimalo, kaj se dogaja, pa ni naletel na razumevanje, ker ves razjarjen malo leti malo teče v zavetje svojega doma.
1949 Tamar – Bitka na snegu
Po drugi svetovni vojni so ljudje pričeli zajemati življenje s polno žlico. Kolektiv nekega postojnskega podjetja si je privoščil zimske igre v Tamarju.
1972 Den Haag – Olimpijske igre v Münchnu
Te dni poteka 50 let od poboja 12 izraelskih športnikov na olimpijskih igrah v Münchnu. Dogodek je tudi meni ostal v spominu.
Nova vas 1967/68 – 1. razred
Otroci 1. razreda osnovne šole Nova vas so se v šolskem letu 1967/68 slikali s svojimi učiteljicami pred mlekarno v Novi vasi. V tej mlekarni so izdelovali velike hlebce sira. Po sirotko so hodili kmetje, točili so jo kar iz pipe. Uporabljali so jo za svojo živino. Vse skupaj je prav dobro krožilo. Kmetje v mlekarno mleko, mlekarna njim nazaj sirotko.
Z razredom so slikane kar tri učiteljice in med njimi Francka Anzeljc, njihova razredničarka. V tem razredu so kar trije dečki, ki so se kasneje preselili iz Nove vasi v Cerknico. Imeli so dve Mojci Marolt. Deklica Snežana je bila z njimi samo eno leto. Bila je hčerka vojaškega očeta, kar je pomenilo večne selitve, prilagojene menjavam v očetovi službi. Kako je prisrčna deklica na levi z otroško ročno torbico. Dobila jo je v dar od svojega strica, ki je delal v tovarni Galant, kjer so jih izdelovali. Že v prvem razredu je verjetno vedela, da bo nekoč takole pozirala s svojimi učenci kot njihova učiteljica.
1950 Vremski Britof – Pogreb
O tej fotografiji ne vem prav dosti. Po oblekah sodeč je nastala konec štiridesetih ali v začetku petdesetih let 20. stoletja. Pred cerkev Marije vnebovzete v Vremskem Britofu so prinesli belo krsto. Slika mi je sedla v srce, ker gre za smrt otroka. To je grozljiva izkušnja za starše. Najhuje je, če morajo pokopati svojega otroka, ker naravni red ni tak.
1970 Topol pri Begunjah – Orjemo
Fotografija je bila posneta julija 1970 na Pečnici, to je ena izmed njiv, ki smo jih obdelovali. Na traktorju je Ivan Tomšič – Anžetov, za plugom je ata Janez Kranjec. Sliko je ata poslal svojemu očetu Jakobu v Kanado. Imela sta navado, da sta si pošiljala slike in na njih podrobne opise življenja tako doma, kot v Kanadi.
1954 Cerknica – Dobri vojak Švejk
Leta 1954 so zagnani mladi domačini, ki jih je družila želja po druženju in igralstvu, uprizorili igro Dobri vojak Švejk. Amaterski igralci so igro naštudirali in nato odigrali v kulturnem domu Cerknica. Učil in vodil jih je učitelj Jože Verbec, ki je tudi organiziral izposojo kostumov iz gledališča v Ljubljani. Vsak igralec je moral sam plačati odškodnino za svoj kostum. Vsi sestanki, razna udarniška dela in seveda vaje, vse so počeli iz čistega veselja, zato se tudi ni nihče pritoževal. Igrali so zelo doživeto. Igralka se spominja, da je v neki drugi igri igrala gospo ministrico. Med igranjem je tako doživeto uprizorila smrt matere, da je prestrašila svoje soigralce in seveda gledalce.
1949 Krnica – Smučarji v Krnici
Na sliki so smučarji iz Postojne v Krnici. Desni je oče mojega nezakonskega moža, a ga ne smem imenovati, ker me bo tožil. Oblečeni so v to, kar je vsak imel doma. Nobenih smučarskih oblačil in opreme najboljših znamk. So pa fletni. Aprila tega leta je tu potekala meddruštvena tekma v veleslalomu. V časniku žal ne piše, katera društva so to bila. Lahko tudi športna. April – pa koliko je še snega!
Fotograf Franc Truden – Hlepinov se je nekega dne s svojo opremo postavil na polje med Podcerkvijo in Nadleskom, že precej blizu Brega, in mimo zorane njive v objektiv zajel svojo novo postavljeno hišo in skedenj, v ozadju pa Rinkofen, Lopate, Mandrge in podcerkevske hiše na njih, še bolj zadaj pa neporaščeno Ulako in na levi v daljavi komaj vidno Križno goro. Prelep pogled na kraje mojega otroštva, fotografu pa najbrž tudi svetel trenutek, ko je lahko posnel novi dom, ki je trudoma nadomestil požgano domačijo visoko na hribu.
Po Lopatah ali čez Mandrge smo hodili v šolo, po njivah smo se ob starših učili poljedelskih veščin, po hišah vasovali ali prenašali pošte, se igrali po dvoriščih in skednjih … Čisto levo se vidi celo skedenj Jurjevčeve domačije, kjer smo živeli. Tu in tam se mi je o teh časih že kaj zapisalo, Križne gore, ki tu kraljuje nad vsem obzorjem, čeprav od daleč, pa sem se nekoč v devetdesetih lotila malo bolj sistematično.
1923 Rakek – Kurnik za postajenačelnika
Leta 1923 so se na železniški direkciji odločili, da potrebuje postajenačelnik tudi kurnik. Sprašujem se, če so kurnike zgradili na vseh železniških postajah. Tudi za Rakek se nihče ne spomni, da so ga. Načrt so pa naredili. Je bilo fajn imeti frišna jajčka vsak dan. Nič ne rečem. Kdo mu jih je pa futral? Najbrž žena, če jo je imel. Če ne, pa sam.
Stare slike 