1924 Markovec – Znani obrazi
Slika iz zbirke Ivanke Janežič prikazuje družbo pred očarljivim starim skednjem s kozolcem in ograjo. Posnel jo je Cene Bavec – Bizarjev, ki je tudi sam na sliki, tretji z desne. Bolj ali manj na pamet ocenjujem okvirni čas nastanka slike na leto 1924. Nekatere obraze z nje smo videli že v drugih prispevkih in tako skupaj z njimi s pomočjo zapiskov Ivanke Janežič dobimo kar nazorno predstavo o vsaj delu mladih ljudi v Markovcu tistega časa.
1965 Križna gora – Zadnja želja
12. junija 1960 je po končanem učiteljišču Gertruda Zigmund nastopila službo razredne učiteljice na OŠ Stari trg. Začela je s četrtim razredom in ga poučevala pet let. Takratna ravnateljica Justa Krajc je v mladi glasbeno nadarjeni učiteljici videla bodočo učiteljico glasbenega pouka, ker je imel takratni učitelj Lado Furlani še eno leto do upokojitve. Napotila jo je, naj gre redno študirat za predmetno učiteljico glasbe. Ko je po podelitvi spričeval junija leta 1965 povedala učencem, da gre redno študirat glasbo, so jo prosili, naj gre z njimi še zadnjič na Križno goro. To se jo je zelo dotaknilo, in ker jih je tudi sama imela zelo rada, jim je željo izpolnila. Določili so termin, in ko so prispeli na cilj, je po prijetnem druženju nastala ta spominska fotografija, ki je nabita s čustvi, s Trudinim aparatom in samosprožilcem. Deklice v rokah držijo obilne šopke gozdnih jagod, ki so jih nabrale med potjo. Z njimi je šla tudi njihova čistilka in kuharica Rezka Truden, s katero sta imeli od začetka službovanja lep prijateljski odnos. Za njimi se dviga veličastna romarska cerkev na Križni gori.
1974 Postojna – Delavska univerza
Po letu 1970 je na pobudo podjetij »Transavto« Postojna, »GG Postojna odsek za Transport« in še nekaj podjetij, ki so imeli svoje delavnice za vzdrževanje voznega parka, prišlo leta 1971 do dogovora z Delavsko univerzo v Postojni o organizaciji študija ob delu Tehnične šole za strojništvo v Ljubljani za homogeno skupino vzdrževalcev, avtomehanikov in avto električarjev iz Postojnskih podjetij.
1935 Grahovo – Šranga za komandanta Miloševića
Med prvo svetovno vojno sta, po tipično italijanskem prestopu med sile Antante (kjer je kazalo na več koristi), kraljevina Srbija in kraljevina Italija postali zaveznici v boju proti Avstro-Ogrski in centralnim silam. Po zmagi v tej vojni in razpadu črno-žolte monarhije ter nastanku nove države Kraljevine SHS sta postali tudi sosednji državi. Leta 1920 sta v mestu Rapallu blizu Genove podpisali razmejitveno pogodbo. Meja je odrezala slovensko etnično ozemlje Primorske in velik del Notranjske od matičnega naroda, nova meja je med Planino in Snežnikom potekala po Javornikih. Na obeh straneh so mejo varovale graničarske enote in ostale državne službe. Sedež ene od graničarskih enot kraljevine SHS – pozneje Jugoslavije, je bil v Grahovem. Enota je imela svoje prostore v hiši ob cesti proti Radleku, ki so jo domačini imenovali štab.
Cerknica 1979/80 – 6. a razred
Razredničarka Mirka Braniselj in njen 6.a razred slikan ob telovadnici v Cerknici v šolskem letu 1979/80.
Pouk angleškega jezika je potekal v posebni učilnici, imenovani fonolaboratorij. Vsak učenec je imel svoj kotiček oziroma svoj box, saj je bila miza ločena od druge s pregradnimi stenami. Stene so bile zvočno izolirane, spredaj je bilo steklo, pred seboj si imel gumb za sodelovanje in seveda slušalke. Učiteljica Helena Smodiš je podajala učno snov. Žal so bili ti “intimni” kotički hitro pokvarljive narave. Za učence, ki so angleščino obvladali in jo imeli radi, so bili ti boxi super. Za ostale, katerim pa tuj jezik ni bil prva izbira, so bili ti kotički odveč. Saj si lahko le obupano pogledoval učenca za seboj. Pomoči pa od njega nisi mogel dobiti.
Na sliki sta kralj Aleksander I. in kraljica Marija iz zbirke Jerneja Malovrha. Sliki sta dve. Združili so ju v eno razglednico. Naslikal ju je Paul Grabwinkler (1880 -1946).
1930 Dolenje Poljane – Družba pred leseno hiško
Očarljiva slika iz zapuščine Alojza Tomca, ki je tudi sam na sliki – stoji zadnji desno. Fotografija je nastala pred drugo svetovno vojno na Dolenjih Poljanah, kar je na zadnji strani tudi zapisano:
Sp. Poljane 9. 11. 30 – okoli Martinovega torej.
Lesena hišica zasluži posebno pozornost, a kaj, ko ne vem niti čemu je služila. Čebelnjak ni, hlev tudi ne, za stanovanje ni videti primerna, saj še niso poznali glampingov in podobnih pogruntavščin. Še najbolj je videti namenjena shranjevanju dobrin – nekakšna kašča torej ali pa je preprosto skedniček ali senica. Ali pa se v notranjosti morda skriva pajšteba, sušilnica za sadje? Hiška ni videti ravno primerna za kurjenje ognja v njej, a kdo ve … Pod lesenim ohišjem in slamnato streho z nenavadnim dodatkom na slemenu je tesno narejen plank, pod njim, nekoliko umaknjene pod streho, pa so rante kot pri kozolcu, namenjene sušenju krme, koruze, graha, fižola ali česarkoli pač. Tudi izpod kapa strehe segata dve ranti, prikladni za obešanje česa težjega ali namestitev prečnih letev in sušenje nečesa – vsekakor sta tam z namenom. Zgornji trikotni del zgradbe ima odprtino, tesno zaslonjeno s plankom iz podolžnih desk. In stavbica ni videti stara, čeprav se je slama na strehi že nekoliko polegla. Je streho pokrival Petrušček iz Vrhnike ali kakšen starejši krovec?… Na desni strani je na steno prislonjena ranta ali ostrnica, na katero je eden od mož obesil suknjič in klobuk.
1927 Rakek – Ajznponarji
Del železniškega osebja na rakovški železniški postaji se je slikal pred vrtičkom. Pri najboljši volji ne morem ugotoviti, kjer bi ta vrtiček lahko bil. Iz starih razglednic je razvidno, da je bil vrt naprej od železniške postaje v smeri Ljubljana. Če bi slika nastala tam, potem je lokomotiva preblizu. Med tiri in vrtom je bilo vsaj štiri metre prostora. Kakorkoli že, prosti čas med vlaki so si krajšali s prijetnim opravilom in na ta način polepšali okolico postaje.
1963 Rakov Škocjan – Piknik
Fotografija je nastala na enem od piknikov v Rakovem Škocjanu. Tokratni sestavi bi lahko rekli »malo mešano«. Skupni imenovalec je »žlahta« Juvančič – staro in mlado.
Čas poletje 1963.
Vzrok, mogoče poroka Miljane in Jožeta, ali pa v pričakovanju veselega dogodka. Njuna hčerka Irma se je še skrivala v varnem zavetju mamice.
Na hlodih pred Okoliševo hišo, ovešeno z bogatimi reštami koruze in odprtimi vrati, je fotograf Alojz Tomec posedel praznično družbo Poljancev in prišlekov, dvanajst moških, dve ženski in štiri deklice. Koliko je hlodov ne bom štela, važno je, da jih je bilo dovolj, da so se moški udobno namestili. Otroci so se po njih igrali prej in potem …
Stare slike 