1924 Markovec – Znani obrazi
Slika iz zbirke Ivanke Janežič prikazuje družbo pred očarljivim starim skednjem s kozolcem in ograjo. Posnel jo je Cene Bavec – Bizarjev, ki je tudi sam na sliki, tretji z desne. Bolj ali manj na pamet ocenjujem okvirni čas nastanka slike na leto 1924. Nekatere obraze z nje smo videli že v drugih prispevkih in tako skupaj z njimi s pomočjo zapiskov Ivanke Janežič dobimo kar nazorno predstavo o vsaj delu mladih ljudi v Markovcu tistega časa.
Na prizorišču nekoliko bega skedenj s kozolcem z zidanimi falerji, pred katerim je še plot iz lat. Čemu je plot služil? Zdi se, kot da bi šlo za garteljc, namenjen rožam, saj je za plotom videti cvetoč grm. Je samo optična prevara, da je garteljc pod napuščem skednja in je bil ta vrtiček v resnici dovolj odmaknjen od stene, da je v njem raslo, kar so posadili? Za plotom so tudi zapičene oporne palice ali natki za fižol, pred družbo utrjena pot ali dvorišče, sedijo pa na nekakšnem dvignjenem robu tega vrtiča. Na steni skednja je pritrjena dolga lesena lestev, brez kakršne ni smela biti poštena domačija.
Kakšen letni čas je bil ob nastanku slike? Če je tisti cvetoči (navidezni) grm mogoče visoka kozmeja, bi bilo lahko že na jesen, kajti ljudje na sliki so kar dobro oblečeni in obuti, nihče ni odložil suknjiča in obuti so v razmeroma visoke čevlje, gladke škornje z buotami in čevlje s komašnami – skratka solidno in toplo. Po tem sodeč v času nastanka slike nikakor ni bilo poletje.
Če so svetli predpasniki “službeno” oblačilo, ženske na sliki mogoče delajo v gostilni – če ne, pa gre za bele dekliške nedeljske predpasnike. Na enem je videti bogato nazobčane čipke ob robovih.
In kakšne okovane čevlje ima harmonikar!Če so imena zapisana po vrsti, bi bil to Ipavčev France s harmoniko, ki je znanec iz prispevka 1925 Markovec – Fantje, drugi z desne. Vendar pa je v drugem prispevku z imenom Markovški fantje kot Ipavčev France poimenovana povsem druga oseba, tako da tukaj nekaj ni čisto prav. Kdo pa je starejši možakar? Morda Raušelnov oče? Ali Janezkov? Ugibanje brez upa zmage.
Trije na posnetku pa so, sodeč po zapisu, vsekakor Ipavčevi iz gostilne, kateri nemara pripada tudi poslopje, kjer so slikani: Ipavčeva Mimi, ki je prijela nečaka (?) Jožeta pod pazduho, medtem ko France sedi pred njima na tleh; dve Janezkovi sta na začetku vrste in dva Bizarjeva proti koncu, zadnji pa še Potočanov Janez, prav sproščeno sedeč s klobukom poleg sebe. Je drugi Bizarjev, tisti poleg Janeza, Vinkov oz. Cenetov brat?Na sliki so videti kot glasbeni ansambel – tamburaška skupina s harmonikarjem – in morda so res. Ob plotu imajo prislonjeno kitaro, eden ima v rokah harmoniko, dekle poleg njega pa nekaj kot majhno brenkalo ali morda citre na kolenih, sledita dve mandolini. Je bil Cene Bavec tudi muzikant? Po sorodnikih sodeč prav mogoče. Na roki ima tokrat mavec ali obvezo in ne more igrati, tudi če je znal. Kaj se mu je zgodilo?
Bolj ko gledam tale zapis, bolj je jasno, da je Ivanka Janežič napisala le imena iz Markovca. Medtem ko je ta prispevek dolge tedne zorel in čakal na zaključek, so me spomnili, da je tudi Markovec imel Janezkovo domačijo, in sicer prav na koncu vasi na samem, kjer je stala prisrčna stara “hiša tete Roze” s poslednjo hruško osenico v dolini pred njo. Hiška je celo postala prizorišče nekega dogajanja v filmu Kukavičji Mihec tam nekje okoli leta 1974. Janezkovi Ivana in Alenčka iz davnih let sta torej Markovljanki in ne Knežanki, kot sem mislila in zapisala najprej.
Slovarček:
- faler: podporni steber
- garteljc: tradicionalni okrasni vrtiček pred hišo
- buote: golenice pri škornjih
- komašne – gamaše
- natek – oporna palica za fižol, fižolova prekla
Kraj: Markovec
Datum: 1924
Avtor: Cene Bavec
Zbirka: dr. Vladimira Janežič
Skenirano: 18. 6. 220
Oblika: fotografija
RSS - Posts