Na sliki, ki jo je ohranila Ivanka Janežič iz Vrhnike, je nekaj dolgoletnih članov Moškega pevskega zbora Delavsko prosvetnega društva Svoboda Loška dolina, pa sem hotela napisati le kak stavek o tem, kako so hkrati z veseljem peli tudi v cerkvenem zboru. Z nekaj malega truda pa se je prijazno pojavilo nepričakovano veliko točnih podatkov o sliki pomembnega dogodka – posredovali sta jih Andreja Troha in Lidija Veber. Takole sta povedali:
1983 Luknja – Moj prvi obisk visokogorja
Slika je bila posneta 4. junija 1983 med potjo na Luknjo.
Kot bi bilo včeraj, se spominjam dneva nekoliko pred tem datumom. Bila je nedelja, 24. aprila 1983. Mož je s starejšo hčerko odšel na obisk k staršem, mlajša je spala, jaz sem v kuhinji štrikala za otroke in poslušala radio, Športno popoldne na Valu 202. Program je bil nenadoma prekinjen in objavili so novico, da se je v Himalaji smrtno ponesrečil Nejc Zaplotnik. Povedali so tisto njegovo znano misel: “Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.” Zagrabila sem svinčnik in na trak, ki ovija klopko volne, to misel zapisala. O Nejcu Zaplotniku nisem vedela ničesar, kot tudi ne o hribih, saj takrat v naših krajih nihče od poznanih ni hodil v hribe. Ne verjamem v naključja, verjamem pa, da se vse zgodi ob pravem času in z namenom. Bilo je čudno in nekako čarobno, a v tistem trenutku sem začutila, da me gore kličejo. Tej misli sem se uprla: kako bom hodila v gore, zidamo hišo, imam dva majhna otroka, ni mogoče. A je bilo. Le dober mesec kasneje sem prvič odšla v hribe.
Babno Polje 1961/62 – Ob grobnici na Županovem lazu
Bilo je v jeseni leta 1961. Učiteljica Aleksandra Turšič, ki je takrat prvo leto učila na Babnem Polju, je organizirala za vse učence športni dan – pohod do grobnice na Županovem lazu. Z njimi sta šli tudi učiteljičina hčerka Karmen in sestra Ernesta, ki je bila na obisku. Na povabilo učiteljice je spremljal male pohodnike gospod Anton Jozelj iz Babnega Polja, ki je ob grobnici prisotnim predstavil delovanje Babnopoljcev med NOV, povezavo vasi s partizanskimi bolnicami v snežniških gozdovih in pojasnil, zakaj je grobnica na tem mestu in še marsikaj o dogajanju med vojno vihro na Babnem Polju.
Grobnica, memorialna dediščina iz leta 1956, zidana iz lomljencev, je okrogla s kamnito napisno ploščo in je na vrhu obdana z železno verigo. Do grobnice vodijo stopnice. V njej so pokopani ranjenci iz snežniških bolnic in drugi borci. Urejena je na bregu nad cesto proti Županovemu lazu. Napis na plošči je enak kot na dodani plošči s strani proti cesti. Dodana je bila v obdobju 2010/11.
1946/47 Jugoslavija – Mladinske delovne brigade
Izkaznica Graditelja mladinske proge Ljubljanskega okrožja, Prešernove brigade, čete 7. okraja Rakek.
1950 Vrhnika – Po dežju
Cerknica 1974/75 – 1. a razred
V šolskem letu 1974/75 je v osnovni šoli Cerknica 1. a razred obiskovalo petindvajset znanja željnih otrok. Tukaj jim je pomagala učiteljica in razredničarka Jolanda Lah. Razred je vodila z nekim prefinjenim odnosom, vestno in na trenutke strogo. Vedno je bila lepo urejena, našminkana z rdečo šminko, rada je nosila ogrlice in koralde z velikimi kroglicami. Take, kot so bile moderne v 70-letih. Hkrati si se jo malce bal, pa tudi zelo spoštoval. In prav zaradi njene fascinantne osebnosti se je mala Ani že v prvem razredu odločila, da bo tudi sama nekoč postala učiteljica. In od te odločitve ni nikoli odstopila.
1936 Ribnica – Obletnica in slovesnost
1967 Topol pri Begunjah – Klepanje
1912 Cerknica – Bolgarski propagandni letak
Na sliki je bolgarski propagandni letak iz leta 1912. Na njem so zavezniške države Balkanske lige s svojimi predstavniki in zastavami. Prvi z leve je črnogorski vladika Nikola Petrović Njegoš, za njim srbski Miloš Obrenović Peter I. Karađorđević 1 , nato bolgarski Ferdinand I. Maximilian Karl Leopold von Saxe-Coburg-Gotha in slednji Konstantin I. grški.
Iga vas 1964/65 – 4. razred
Tudi ta fotografija je nastala ob zaključku šolskega leta. Vsi so nasmejani in dobre volje. Učenci si mislijo, četrti razred smo končali, poslovili se bomo od igavaške šole, drugo leto bomo že na predmetni stopnji v Starem trgu. Pa je ta fotografija kljub temu nekaj posebnega. Te učence je pol leta učila učiteljica Jožica Obreza por. Ožbolt. Ker je šla na porodniški dopust, jih je v drugem polletju poučevala Ivanka Kordiš, ki je takrat neozdravljivo zbolela in si ona niti otroci, ki tako srečno zrejo v svet, niso mislili, da je to zadnja fotografija z učenci v življenju Ivanke Kordiš.






