1946 Begunje – Prvo sveto obhajilo
Majhno fotografijo prvoobhajancev iz begunjske fare mi je dal sovaščan Janez Kržič. Tudi on je med njimi, žal se ga bolj malo vidi.
Slovesnosti prvega svetega obhajila so bile konec maja ali na začetku junija, ko je bilo že prijetno toplo in so deklice mogle obleči dolge bele obleke. Večina deklic je v laseh nosila venčke iz asparagusa in belih nageljčkov ali drugih belih cvetov, nekatere pa so imele umetne venčke. Tudi fantiči so imeli na reverjih bele nageljčke.
za Jožefo Martinčič
kater-a je iz ljubezni do domovine vdovam in sirotam
v vojni padlih vojakov poklonil-a dar.
Vodstvo štirirazredne ljudske šole v Cerknici
Pečat šole
Predsedništvo fonda za pomoč vdovam in sirotam skupne oborožene sile: /podpis/
predsednik
Jožefa Martinčič iz Dolenje vasi, ki je leta 1915 obiskovala ljudsko šolo v Cerknici, se je pozneje poročila, prevzela priimek Kranjc ter živela v Mariboru, je bila teta moje soproge.
1880 Ljubljana – Stric Ivan
Na sliki je Ivan (tudi Janez), sin mojega prapradeda Andreja z Unca, brat mojega pradeda Maksa in stric mojega deda Janeza. Zabeležke na hrbtni strani je zapisal moj oče Marjan. Bilo je pred leti, ko nama je ded pokazal družinske fotografije, moj oče pa je po dedovem spominu zapisoval podatke. Fotografijo strica Ivana (nalepljeno na karton) je v svojem ateljeju posnel Vincenz Lobenwein, najverjetneje v Ljubljani v hotelu Slon (Hotel Elefant). Sklepam, da je fotografija nastala med leti 1880 in 1882, saj menim, da ima Ivan na njej največ petindvajset let.
več..
Slika je nastala v Clevelandu leta 1938. Na njej so Mramorjevi z Gornjega Jezera onkraj luže: osrednja oseba je očetov stric France, to je mož z očali, ki stoji tretji z leve, medtem ko je njegov brat Matevž prvi, med njima pa stoji Francetova žena Marija, ki je bila doma nekje v okolici ljubljanske Vrhnike. Na desni stoji Jožetov Jernej, Francetov in Matevžev nečak. Mlada dva, ki čepita spredaj, sta Frankie in Alice, sin in hči strica Franceta. Alice ni dolgo živela, pač pa je njen brat dočakal lepo starost skoraj devetdeset let in napravil kariero kot glasbenik.
1961 Rakek – Spored Kina Iztok Rakek
Kino “IZTOK” Rakek je redno izdajal lično oblikovan spored filmov za tri mesece naprej. Tako je imel kino na Rakeku v prvem tromesečju leta 1961 kar pester program. Filme so vrteli trikrat na teden: v sredo, soboto ter nedelje in praznike. Med tednom je bila le ena predstava, ob nedeljah in praznikih pa po dve.
1937 Unec – Kontrabant
Nekje na Uncu, v Slivicah ali Hribcah je nastala slika kontrabantaric. Dogajalo se je pred drugo svetovno vojno, ko je svojevrsten promet predstavljalo tihotapstvo oziroma po domače kontrabant ali šverc. Tihotapili so na dva načina: s podkupovanjem obmejnega osebja na obeh straneh meje in s skrivnim prestopanjem meje.
Begunje 1969/70 – 3. a razred
V tretjem a razredu je bil razrednik Janez Petrič. Slikanih je 20 učencev, od tega 9 deklet in 11 dečkov. Ob šolski ograji so se postavili v dve vrsti, zadnja je stopila na stole, nasmeh in že so bili v škatlici.
1963 Gorenje Otave – Otavske deklice
Na fotografiji stojijo od leve proti desni Iva Meden – Kovačeva, Zvonka in Stanka Purkart – Malčkove ter Danica Zalar – Markočeva.
V čepečem položaju se fotografu nastavljajo od leve proti desni: Mira Brtoncelj – Malčkova, še ena Danica Zalar – Betačeva in luškano skravžljana Nevenka Purkart – Malčkova.
1869 Kozarišče – Prva slovenska gozdarska šola
5. 9. 2009
Ob koncu šolanja prve generacije se je javnega preizkusa znanja 31, avgusta 1871 udeležil sam deželni glavar dr. Radoslav Razlag, kranjsko kmetijsko družbo pa je zastopal Franc Schollmayer (Šolmajer). Šolanje je uspešno končalo 9 dijakov, poleg osmih štipendistov, dijakov iz Kranjske, še dijak iz Češke, ki ni bil štipendist. Od dijakov prve generacije sta šolanje nadaljevala Padar in Kosmač; Padar na višji kmetijski šoli v Mödlingu pri Dunaju, Kosmač pa na višji gozdarski šoli v Križevcih na Hrvaškem. Franc Padar je nedvomno najpomembnejši dijak snežniške šole, strokovne prispevke v Bleiweisovih Novicah je pričel objavljati že kot dijak snežniške gozdarske šole, v Novicah pa je sodeloval vse tja do leta 1886. Njegovo delo je bilo povezano s pogozdovanjem krasa ter osveščanje in izobraževanje kmetov.
1941 Gornje Jezero – Teta Micka
Značilni zid v ozadju, trinogo stojalce za rože in prtiček na njem zanesljivo pričajo, da je sliko napravil Franc Truden v Podcerkvi, vendar bolj ugibam, kdaj je nastala. Nekako po občutku bi rekla, da je bil posnetek po vsej verjetnosti narejen pred vojno, možno pa je tudi, da takoj po njej. Na njem je očetova sestra Micka z Gornjega Jezera, ki bi v primeru, da so moja sklepanja o nastanku slike pravilna, imela okoli dvajset let ali mogoče malo manj. Ta slika se nekako nikoli ni ujemala s teto, ki sem jo desetletja pozneje poznala jaz. Vendar je bujne lase – sicer bele – lepe poteze in krepko postavo ohranila tja v svoja devetdeseta leta.
Stare slike 