1952 Novi Kot – Prva generacija
Prva generacija učencev v učni karieri prve povojne učiteljice Zalke Kocjan v Novem Kotu. Slika je nastala za hišo na Mandrovem vrtu. Imela je kombiniran pouk, dopoldne 4., 5., 6. razred, popoldne pa 1., 2. in 3. razred. Manjkata Anica Pantar in Žan Žagar. Pri nas je učila tri leta, se poročila z domačinom in rodila hčerko Metko. Potem je poučevala v Kočevju do upokojitve.
1940 Unec – Z Rakekom v ozadju
1910 Križna gora – Shod Orlov
Binkoštna nedelja leta 1910 je bila že 15. maja. Naslednji dan, na Binkoštni ponedeljek, pa so se Orli cerkniško-starotrškega okrožja podali na Križno goro. Oblečeni so bili v kroje, prišli pa so iz Cerknice, Rakeka, Starega trga, Grahovega in Loškega Potoka. Bilo jih je okrog sto, poleg njih pa še številna dekleta in drugi udeleženci, ki jih je poročevalec ocenil na dva tisoč, čeprav je bila po sliki sodeč številka nekoliko manjša.
1930 Rakek – Učiteljica Josipina Milavec z učenci
1900 Leskova dolina – Naselbina sredi gozda
Cerknica 1973/74 – 5. b razred
1958 Kozji Vrh – Kapelica Matere božje Sedem žalosti
Podružnica prezidanske cerkve je cerkvica – kapela Matere božje Sedem žalosti na Kozjem Vrhu (Žalostnem Vrhu). Njena izgradnja sega v 1851. leto, po nekaterih indicih pa je še mnogo starejša. Prebivalci Kozjega Vrha so jo zgradili v zahvalo, ker v okolici ni noben zbolel za kolero, ki je 1855. leta razsajala po Prezidu. Po letnicah so jo zgradili štiri leta pred kolero, zato se domneva, da je bila že kakšna epidemija prej.
Okrog leta 1900 so naši izseljenci iz ZDA postavili razpelo na desni strani kapele, za katero zaobljubo je šlo, ni znano. Medtem so ga že trikrat obnovili, in sicer 1962, 1991 in 2005. leta.
1953 Osredek – S harmoniko ob mlajih
1924 Rakek – Josip Kolar
Janez Kolar je bil doma iz Planine pri Rakeku. Kdo ve kje, verjetno na kakšnem žegnanju, je spoznal Marijo Glinšek. Poročila sta se in se naselila v hišici na sliki. Stoji ob današnji Postojnski cesti na Rakeku in je ne bi več prepoznali. Današnja asfaltirana cesta sega prav do njenega meter širokega praga in ob pluženju so prejeli celotno pošiljko snega prav pred vhodna vrata. Kasnejši lastniki, Uršičevi (oče in mati sta bila partizana) so zato sezidali na robu praga meter visok zid. Kot vidimo, je bila pred skoraj sto leti slika prav idilična. Nizka, s slamo krita hišica počiva v senci dreves. Tu je 25. avgusta 1898 na svet privekal Josip. Klicali so ga Pepe. Imel je še šest bratov in sester.
1934 Grahovo – V vasi
Kraj nje tam vidiš li kapelo?
Minulo let je trideset –
in svojo vas zdaj vidim spet!
Tu bili so me uplenili,
za janičarja me vzgojili …
In Ahmed paša gleda zdaj
domačo vas, svoj rojstni kraj …«
Odlomek iz pesmi Antona Aškerca: Janičar. Znam celo iz glave in ne vem kateri hudič me je motil, da sem si jo zrecitirala. Sem se zjokala, gremo pa lahko naprej.







