1983 Dobec – Na Ravneh
1955 Podcerkev – Fantje in dekleta v Podcerkvi
Prelepa slika fantov in deklet iz zapuščine Franca Trudna. Nekatere poznam: prva na levi stoji Stana Mavko, Rihtarjeva, fant poleg nje me spominja na Ludvika Ponudo, sledi Pavličeva Ana iz Podcerkve, poleg nje pa je mogoče Janez Mlakar iz Viševka, nato neznano dekle, zadnji na desni pa Stanko Hace iz Podcerkve
Spredaj levo čepita neznano-znana dekle in fant in na koncu ena od Knausovih deklet … Lepi, mladi in cvetoči so kot jablana za njimi. Je bil praznik ali kakšna posebna priložnost? Nekateri imajo šopke v gumbnici ali cvetočo vejico v roki.
1927 Slavonija – Hrvatarji
Že leta 1823 je starotrški župnik Gregor Jereb poročal, da hodijo pozimi moški na Hrvaško sekat in tesat les. Te sezonske delavce so imenovali hrvatarji. Hodil je tudi oče moje stare mame France Primšar s Knežje Njive. Stara mama mi je to večkrat pripovedovala in jaz sem si vse »zapomnila«, zato pa sedaj nič o tem ne vem. Kdo so možje na sliki, ne vemo, mogoče je moj pradedek med njimi.
1931 Stanovnik – Pesem tihotapcev
1919 Planina – Birma
Slavka, katere mati Ida je na sliki, pravi, da je le-ta najbrž nastala leta 1919. Knezoškof Anton Bonaventura je vsako leto za tekoče leto v Škofijskem listu objavil seznam birmovanj po škofiji. V času od 1916 do 1920 je Planina na seznamu le leta 1916, tako da je mogoče, da je slika nastala tega leta.
1941 Rakek – Nogometna tekma
1932 Nova vas – Gospodinjski tečaj
V času med obema svetovnima vojnama dekleta na podeželju niso bila več privezana samo k staršem, domači hiši in cerkvi. Pričela so se prizadevanja za pridobitev širših znanj na kuharskem, gospodinjskem, zdravstvenem pa tudi kulturnem področju. Povratniki iz Amerike so prinesli nova spoznanja in navade. Tovrstni tečaji so se razširili posebej s začetkom delovanja Društev kmečkih fantov in deklet po letu 1930.
1934 Sv. Vid – Družina Nežne mame
1917 Ogrska – Madžarska kraljeva poljska pošta
1939 Menišija – Orli z Menišije
Ta fotografija je pritegnila mojo pozornost, ker sem na njej prepoznala svojo teto Jerico. Po pripovedovanju Brešče Tončke – Antonije Stražiščar, poročene Zrimšek, gre za člane in članice predvojnega društva Orel. Orlicam so menda rekli tudi krojevke, ker so imele uniforme – kroje, sestavljene iz krila in pelerine svetlo modre barve. Pelerino tete Jerice še hranim kot spomin nanjo.






