Gozdarska srednja šola, ki sem jo obiskoval med leti 1957-61 se je morala pogosto seliti in gostovati. Leta 1948 sta bila v Sloveniji ustanovljena dva gozdarska tehnikuma s triletnim šolanjem, v Mariboru in Ljubljani. Že čez leto se je mariborski priključil ljubljanskemu. Ta pa kot izgleda ni imel sreče. Najprej je gostoval na Krekovem trgu, nato pa v prostorih viške osnovne šole in gimnazije. Decembra 1949 so dijaki prekinili šolanje, nekaj jih je odšlo na prakso, 40 pa jih je kot gradbena skupina, organizirana v brigadi pričeli v naglici graditi enonadstropne lesene barake za internat in šolsko poslopje. 8. februarja 1950, ko so bili dijaki pri popoldanskem pouku, je pogorel internat z vso opremo in njihovimi stvarmi. Spet je bilo treba iskati rešitev.
Rakek 1959/60 – 5. razred – Glasbeni pouk
Čeprav je na steni videti, da je zunaj lep sončen dan, so se učenci slikali v razredu.
Na Dan vstaje srbskega naroda, 7. julija 1966 (25-letnica) smo slovenski vojaki, ki smo služili JLA na Banjici v Beogradu v Šolskem centru zveze, proslavili s pravim piknikom v naravi na Avali.
Na fotografiji je že vesela družba slovenskih vojakov korenjakov na Avali, vsi že zgoraj brez, s steklenicami vinca rujnega v rokah, pa tudi za pasom.
1940 Ljubljana – Spomenik kralja Aleksandra I.
1962 Cerknica – Centralni delavski svet Bresta
Pred stavbo Skupnih dejavnosti so se postavili člani centralnega delavskega sveta (CDS) Brest Cerknica. Ob 15-letnici Bresta, ki je bil ustanovljen leta 1947.
1963 Rakek – Na klancu
Na kamniti poti, ki sedaj ni več kamnita, ampak asfaltirana, stoji moja teta Mara in se pogovarja s Slavko. Teta Mara je noseča in čez pol leta bo privekal na svet moj bratranec, edini po atovi strani, zato mi je kot brat.
1935 Slivice – Obmejna karta
Ko je po Rapalski pogodbi tik za vasmi Rakek, Slivice in Unec potekala meja med kraljevinama Jugoslavijo in Italijo so imeli številni posestniki nepremičnine (travnike, gozdove) v obmejnem pasu. Za zadrževanje v obmejnem pasu so morali imeti obmejno karto. Tako je obmejno karto dobila tudi Julijana Perko, Slivice 8, rojena 28. 01. 1908, kot hči lastnika nepremičnine v obmejnem pasu.
1977 Cerknica – Ekipa iz furnirnice
Letnico nastanka slike ugibamo. Zagotovo pa je nastala med leti 1974 in 1982. Takole so se postavile pred aparat delavke furnirnice na Brestu z dvema moškima predstavnikoma.
Rakek 1956/57 – 6. razred
Tokrat so se raje stisnili v razredu, ker je zunaj najverjetneje deževalo. Glede na oblačila tudi ni bilo še prijetne toplote.
Slika je iz Slovenskega etnografskega muzeja, opremljena s podatki, da je bila posneta v Podložu pri terenskem delu leta 1962, napravila pa naj bi jo Fanči Šarf. Ženska na sliki je poimenovana kot “Pripovedovalka Marija”. V Podložu pa zagotavljajo, da gre za pomoto, saj se nihče ne spomni takšne hiše in tudi ne ženske.
Pred gledalcem je starejša ženska v značilnem delavniškem oblačilu, obuta v Borovo copate z zadrgo, ki so bile priljubljene med starejšimi ljudmi z občutljivimi nogami, saj so bile tople in udobne. Za ženičko je kup žamanja, prav kakor bi ga tam zaposleni sin ali hči ravnokar pripeljal z vozom z žage Marof, kjer so ga delavci lahko kupili za majhen denar. Na tleh je novo in snažno pocinkano vedro, desno skedenj oziroma hlev in zadaj hiša, najbrž sosedova, pred katero je z mrežo ograjena greda, kjer cvetejo rože, mogoče floks, in dve sadni drevesi.
Stare slike 