1960 Lož – Pred Patrnaštovo hišo
Hišo, ki se ji je najprej po domače reklo Patrnaštova potem pa Bravcova (od kakega leta 1925 naprej), je aprila 1960 fotografiral Vinko Toni. V njej je še globoko v 19. stoletju živel Jakob Morelj iz Slovenske vasi pri Pivki, ki je domačijo podedoval, za njim pa njegovi potomci. Eden od njih, Janez Morelj, se je poročil s Terezijo Ovsec iz Vrhnike, ki je kot porodniška babica dobila vzdevek Mam∂ka. Pozneje je Mam∂ka imela drugo hišo na robu Loža, ki pa je bila požgana, zato domnevamo, da je v tej hiši Mam∂ka spet živela po vojni skupaj s hčerino družino. Hiša, od koder je bil doma Janez Žan Bravec, mož Mam∂kine starejše hčere Marije, je bila Bravcova gostilna na koncu Loža (ali začetku, gledano iz cerkniške smeri). Ampak tisto je že druga slika in druga zgodba.
več..
Cerknica 1963/64 – 7. a razred
Razrednik 7. a razreda je bil Franc Dolničar. Fotografija je nastala na dvorišču stare šole na Partizanski ulici v Cerknici. Fotograf je bil obrnjen proti Vidmu.
V razredu je bilo 8 vozačev in 20 učencev iz Cerknice ali Dolenje vasi.
1955 Stari trg – Osebje Dijaškega doma
Na sliki je osebje Dijaškega doma v Starem trgu, ki je deloval nekako do sredine šestdesetih let 20. st., vodila pa ga je Justina Krajc.
Sliko je napravil neznan fotograf, posredoval pa Tone Avsec iz Medvod. Posneta je bila nekje v okolici nekdanje Schweigerjeve hiše, v kateri je bil internat, najbrž kar na internatskem vrtu nasproti stavbe, saj so se uslužbenci postavili med rože – tagetes in rudbekije. Zadaj se vidi nekaj zidov in delov streh, pokritih z bobrovcem, del pa z drugačno opeko, najbrž “kikindo”. Predvidevam, da so to bile strehe drvarnice in sosednje mehanične delavnice, zagotovo pa nobena ni streha bližnjega Korletovega skednja, kjer so v prvih letih Kovinsko predelovalnega podjetja Lož, poznejše Kovinoplastike, izdelovali “bergman doze” za električne instalacije. (Skedenj so nedavno podrli in pod njim našli ostanke gradenj iz 15. stoletja. Zdaj je tam parkirišče.)
1950 Rakek – Skladišče lesa
Bil je kar mrzel zimski dan leta 1950, ko so na voz nalagali les (po fotografiji sodeč je šlo za električne drogove), ki so ga iz skladišča lesa na zgornjem delu Rakeka, odpremili na železniško postajo. Ročno nakladanje zmrznjenega in spolzkega lesa, pa še navzgor, je bilo kar nevarno opravilo.
Štirje nakladači so les spravljali na voz po “legah”. Da les ne bi zdrsnil, sta ga dva delavca potiskala po legah navzgor, druga dva pa sta s podlaganjem cepina na legi preprečevala, da bi se les skotalil ali zdrsnil navzdol in poškodoval ljudi.
Življenje in delo Izidorja Modica
Žal smo dogodek zaradi vremena prisiljeni odpovedati.
Vabimo vas na predstavitev jezikoslovca Izidorja Modica (1984 – 1915), ki bo v knjižnici v Novi vasi v petek,
13. 1. 2017 ob 18h.O tem, skoraj neznanem Bločanu, bo pripovedovala ga. Eva Petan iz Brežic. Modičevo življenje in delo je obdelala v svojem magistrskem delu, kamor so en drobec prispevale tudi Stareslike. Odkrivamo nova dejstva iz ne tako daljne preteklosti.
Za Radio 94 je zvočni zapis pogovora z Evo Petan o Izidorju Modicu pripravila Maruša Mele Pavlin.
1942 Lož – Babica Terezija Morelj – Mam∋ka
Ta lepa, nekoliko utrujena žena z vdanim in pametnim pogledom je bila ena prvih ali celo prva uradna porodniška babica v Loški dolini. Ime ji je bilo Terezija Morelj, imela pa je tudi zelo simpatičen vzdevek; rekli so ji namreč Mam∋ka.
Če je tudi ta slika, glede na to, da je fotograf isti kot pri sliki Franceta Bravca iz leta 1942, nastala leta 1942, je imela Terezija Morelj, z dekliškim priimkom Ovsec, roj. 1876, takrat že precej čez 60 let. Bila je doma od Uoščievih iz Vrhnike pri Ložu, poročena pa v Ložu z Janezom Moreljem, katerega prvi prednik je prišel v Lož leta 1836 iz Slovenske vasi pri Pivki. Ne vemo, kdaj je umrla, a okoli leta 1947 ali 1948 je še živela, saj se je je iz tistega časa spominjal mož njene vnukinje Vinko Toni. Slika je iz albuma njene vnukinje Marije, Bravcave Mimi, prepoznala pa jo je Julka, žena njenega vnuka Franceta. Po domače se je pri hiši reklo pri Paternaštravih. Mam∋ke se spominja tudi sorodnik Tone Avsec, Uoščiev, saj so mu povedali, da je prav ona pomagala pri njegovem rojstvu leta 1931 in da sta se družini tudi pozneje še žlahtali. Njena hiša še stoji pri loški cerkvi sv. Petra, desno od farovža.
1942 Luckenwalde – Stalag III A (2)
Slika je nastala pri delitvi dnevnega obroka v ujetniškem taborišču. Posneta je bila verjetno poleti, saj so čakajoči ujetniki v srajcah s kratkimi rokavi in v majicah, nekateri tudi v kratkih hlačah. Obraze je stežka razpoznati, deseti čakajoči v temnejši srajci od leve proti desni bi bil lahko moj oče. Sklepam, da je bilo precej vroče. Letnica nastanka fotografije ni znana, posneta je bila lahko med poletji 1941 in 1944. Postavil sem jo v leto 1942.
1958 Unec – Drevesnica na Cirju
V gozdni drevesnici na Cirju pod Starim gradom sem bil leta 1958 na praksi.
1940 Stari trg – Poljanska dekleta
To so dekleta z Dolenjih Poljan le malo pred vojno. Kdaj in kje je bila slika posneta, lahko sklepam samo posredno po pripovedi moje mame, ki je sama v enakem okolju in obleki fotografirana na drugem posnetku. Rekla je, da se je slikala pred vojno po maši ob nekem dogodku v Starem trgu.
Tu so se zbrala dekleta z Dolenjih Poljan, z njimi pa je tudi vrstnica in prijateljica z Gorenjih. Lepo so se razvrstile pred zeleno ozadje ob cerkvi – to vem zaradi tiste druge slike, kjer je moja mama povsem enaka, v ozadju pa se vidi del razpela na južni fasadi starotrške cerkve in nekaj grmovja z enakimi listi kot tukaj.
Cerknica 1967/68 – 2. b razred
Učenci 2. b razreda so se slikali za osnovno šolo v Cerknici. Le kam se jim je izgubila razredničarka?
Stare slike 