1884 Lahovo – Izidor Modic
Fotografija je nastala leta 1953, ko so na Lahovem 1 stanovali Hitiji. V kraju z imenom Lahovo na Bloški planoti je le ta hišna številka. Na fotografiji so:
- Jože Hitij,
- mama Marija Hitij (roj. Zakrajšek),
- Anica Hitij, Ivan Hitij,
- Frančiška Hitij (roj. Zupančič),
- Stane Zupančič.
V tej hiši se je 1884, torej več kot 70 let pred nastankom posnetka, rodil Izidor Modic.
Enajst ljudi, večina iz Podcerkve, se je nekega zgodnjepomladnega ali poznojesenskega dne kar nekaj časa pripravljala in postavljala, da je nastala tale fotografija. Slikal jih je Franc Truden, ki je tudi sam na sliki. Prizorišče je tipično za Trudnove zunanje fotografije: vzpetina nasproti njegove hiše. Najbrž sta pri isti češnji fotografirani tudi Malka in Terezija Šega iz prispevka Češnjev cvet in še marsikdo.
Portal Kulturnik
Iz redakcije spletnega portala Kulturnik so nam spročili:
Spoštovani ustvarjalci Stareslike,
že drugo leto zapored po pregledu statistike rabe portala Kulturnik ugotavljamo, da je vaš blog v samem vrhu priljubljenosti. Odlično delate, tudi za nedomačine je branje zanimivo, za profesionalne domoznance pa za vzgled!
Objavili so letošnjo lestvico in uredniška priporočila.
Po številu obiskov in po priljubljenosti je stran Stareslike na drugem mestu.
Za tole sporočilo smo jim zelo hvaležni.
1918/1943 Orehek – Razglednica z napako
Napis na razglednici ima tiskovno napako – Orchek, moralo pa bi pisati Orehek. Tudi zaradi tega je razglednica zanimiva.
Anton Stegel iz Orehka je lepo zapisal in ga bom kar citirala:
“Slovenski narod je bil stoletja podvržen asimilaciji in uničenju pod Avstro-Ogrsko monarhijo, nato od leta 1918 do kapitulacije Italije 8. septembra 1943 pa pod Italijo. Po prihodu Italijanov leta 1918, je humoristični časopis »Tehtnica«, ki ga je občasno izdajalo Narodno bralno društvo Orehek sporočil: »V Trst so prišli vojaki s kurjimi peresi na glavi in s kurjo korajžo v hlačah.» (italijanski red vojske »bersaglieri«). Kmalu po prihodu je rimska volkulja pokazala svoje zobe in požrla vse obljube o demokraciji. Vse, kar je bilo slovenskega, jim je bilo napoti. Ukinjali in zapirali so vse slovenske institucije, šole, društva, preimenovali vasi in priimke ljudi. Skratka vse kar je bilo slovenskega. Orehek je dobil ime »Orecca«.”
Cerknica 1966/67 – 6. c razred
Malo pred koncem šolskega leta je bilo fotografiranje za vse razrede šole. Znani cerkniški fotograf je razporedil učence tako kot vsako leto.
1929 Rakek – Obračalnica ali okretnica
Načrt obračalnice na železniški postaji Rakek. Pripravili so ga v Ljubljani leta 1929.
1957 Sv. Vid – Svitek na glavi
Na lep poletni sta šli mama Marija in njena hči Jožica po vodo k štirni, ki je bila v dolini pod hišo. Vso vodo so morali znositi v hišo v škafih in to na glavi. Na glavo so si dale doma narejen svitek, nanj postavile škaf poln vode in previdno proti domu. Danes si niti ne predstavljamo, kolikokrat je bilo treba prehoditi isto pot s škafom na glavi, da je bilo vode dovolj za vse potrebe. In to ne glede na vremenske razmere.
1943 Dobec – Dobški otročaji
Pred Kranjčo hišo v Dobcu so se fotografu Janezu Kranjcu nastavili takratni dobški otroci, štirje starejši fantje z lesenimi puškami. Bilo je med vojno, leta 1943 ali 44. Vsi otroci so vojno preživeli.
Od fantov sta živa še dva: Jože Korošec – Fəžnarjev ata, ki bo letos (21. 12. 2016) dopolnil 86 let, in France Stražiščar – Brešč. Deklice so pa že vse stare mame ali stare tete.
1976 Cerknica – 20-letnica AMD
AMD (Avto-moto društvo “Lovko Ludvik – Bognar”) Cerknica je poleti leta 1976 obeležilo in proslavilo 20-letnico svojega delovanja. A si lahko predstavljate tako praznovanje brez godbe? Ob taki priložnosti godba mora biti.
Mladi godbeniki pod vodstvom dirigenta Ivana Lavriča so se postavili pred staro blagovnico nasproti občinske hiše v Cerknici in zaigrali.
1963 Unec – Zadružna košnja
Kosci na zadružni košnji na Starem gradu nad Uncem so si malo oddahnili. Prav lahko, da so košnjo za ta dan že zaključili, saj je pred njimi flaškon vina, nekaj koscev pa ima v rokah steklene kozarce.
Na fotografiji je le polovica od okoli 20 koscev, ki so se leta 1963 udeležili košnje na Starem gradu.
Stare slike 