1955 Begunje – Prijatelja
Prijatelja Franc Žnidaršič – Susmanov France iz Doline in Ivan Intihar – Zimcov z Brezja sta se fotografirala poletnega dne leta 1955 pri Susmanovem kozolcu. Susmanov France je bil krojač, Ivan Intihar pa je bil zaposlen na Žagi v Begunjah. Ivan se je peljal domov na Brezje na južno, ker je imel odmor za malico. Takrat je imel delovni čas od 7h – 12h in od 13h – 16h.
Ivan je povedal še to, da kolo ni bilo njegovo, ampak službeno. Takšna so bila torej v petdesetih letih službena vozila.
Če pogledamo bolj natančno, vidimo, da je France oblečen v pumparice, ki so bolj prikladne za vožnjo s kolesom, ki takrat še ni imelo verige zavarovane s strehico. Ivan je oblečen bolj službeno v dolgih hlačah, le za malico si je zavihal rokave pri srajci.
1979 Cerknica – France z avtom
Ne vemo točno, kdaj je Štefan Bogovčič posnel to fotografijo, zato sem napisal datum 1979, ko je bil France Obreza, ki stoji ob avtu, star 50 let. France je bil namreč letnik 1929. O Francetu je bilo v Starihslikah že nekaj napisanega, in sicer 24. 9. 2010 in 1. 12. 2010.
Tone Kebe je v svoji knjigi Cerknica in njeni ljudje napisal, da je France Obreza končal oficirsko šolo ter postal podporočnik. Vendar se je vrnil domov in ni opravljal oficirskega dela. Bil pa je zelo aktiven pri narodni obrambi in postal kapetan. Zravnan in postaven, vojaško vzgojen, toda mehkega srca, je bil brez uniforme nesrečen. Pa se je Levštek spomnil in ga imenoval Šerif. Tega imena se je France sprva branil, nato pa navadil nanj.
Ker sem Franceta nekoč med pogovorom vikal, mi je rekel: “Kar tikaj me, pa Šerif mi reci”!
1949 Kruševac – Posebna enota
1952 Brezje – Nedeljsko popoldne
Pa smo le dobili eno sliko tudi z Brezja. Brezje je majhna vasica na pobočju Slivnice. Danes ima le malo prebivalcev, pred II. svetovno vojno pa je premogla celo gostilno. Na travniku so se poletnega popoldneva leta 1952 slikali breška fanta in dekleta. Včasih so se ob nedeljskih popoldnevih zbrali vaška dekleta in fantje, klepetali, šli na kak krajši izlet ali pa plesat.
1952 Velike Bloke – Kuharski tečaj
Udeleženke tečaja, mi smo prepoznali tri, so se v sončnem dnevu postavile pred fotografski objektiv. Marija se spominja, da so, namesto da bi se učile gospodinjskih opravil, pripravljale igro Domen. To ni bilo nič neobičajnega, saj so se kuharski tečaji velikokrat zaključili s predstavo za širše množice. Prireditev je vsebovala odrsko igro, recitacije, pesmi, govore ter razstavo in prodajo kuharskih izdelkov.
1966 Cerknica – Na Kostelinovem klancu
Fotografijo je v zimi leta 1966 posnel Štefan Bogovčič. Postavil se je na Kostelinov klanec in v fotoaparat ujel otroke, ki so se sankali po Cibkovem klancu.
Nekako na sredini Kostelinovega klanca se namreč proti Rutarjevemu mlinu odcepi Cibkov klanec, ki je krajši od Kostelinovega. Mnogokrat rečemo Kostelinovemu klancu Šarcov klanec, imenovanem po znanem kovaču Šarcu, ki je imel kovačijo na klancu nasproti Cibkovega skednja. Pravijo, da je Šarc nekoč koval celo konje Karadžordževičev v Beogradu.
1960 Rakek – Udarniki
Letnice nismo uspeli natančno določiti.
Levo od pisarn, kjer je dandanašnji velika obnovljena hala tovarne DS Smith (Valkarton ← Kartonažna tovarna Rakek ← Tisa) je po vojni stala lesena baraka, ki je ostala še od Žagarjeve žage. Novodobno vodstvo jo je naročilo podreti, ker so nameravali širiti proizvodne prostore in zgraditi novo halo.
Fotografijo je leta 1967 posnel Štefan Bogovčič na Cerkniškem jezeru. Takrat je na Cerkniškem jezeru potekalo prvo tekmovanje ribičev v kastingu.
1964 Zelše – Vespa
Po vojni so k nam hodili taljanski frajerji z vespami in so vrteli tiste ključe, pa malo so po bencinu smrdeli in so naše punce kar cepale k spomladanske muhe. Tisti smrad, takrat je bil aroma, po bencinu je bil zakon glede na to, da se je pri nas dobila samo »Črna mačka«, ki je dišala po senu oziroma, kot pravi moj nezakonski mož, ki je smrdela po kur****m bordelskem parfumu. Sem ga pa pozabila vprašati, kako ve, kako diši/smrdi bordelski parfum.
Malo dlje po vojni je pa tudi že kakšen naš možak prišel do vespe. Slika je nastala v Zelšah pri Zajčkovih. Glavni šofer je Bogdan, ki je tedaj štel tri leta. Druga dva otroka sta domača. Za vsak slučaj, če bi vespa zatajila ali pa bi zmanjkalo bencina, je na ograjo prislonjeno še reševalno vozilo – kolo.
1940 Begunje – Prvoobhajanci
Prvo sveto obhajilo je drugi od sedmih zakramentov v katoliški veri. Še do nedavnega so ga otroci prejeli proti koncu prvega razreda, običajno v maju. Sedaj pa prejmejo prvo sveto obhajilo otroci v tretjem razredu osnovne in tudi veroučne šole.
Fotografija je nastala spomladi leta 1940. Večina otrok s fotografije je rojenih v drugi polovici leta 1932 ali v začetku leta 1933. Vse do konca druge svetovne vojne so vpisovali otroke v šolo po takem izboru. Končevali so prvi razred osnovne šole v Begunjah pri Cerknici. Nekaj otrok je starejših, ker so morali ponavljati razred. Slikani so za Prosvetnim domom z župnikom Viktorjem Turkom.
več..


