1965 Rakek – Železniška postaja (1)

Železniška postaja (tudi kolodvor) je prometno mesto na železniški progi, na katerih se opravljajo komercialna, tehnična in prometna dela. Predstavlja sestav naprav, tirov, stavb, peronov itd., kar je pač potrebno za opravljanje prometa.

• Komercialna dela postaje so: sprejem in odprava potnikov ter prtljage, prodaja vozovnic, sprejem, hramba in izdaja blaga, razkladanje in nakladanje blaga ipd.
• Tehnična dela so sestavljanje in razstavljanje vlakov, premik, dostava vagonov za nakladanje, čiščenje, pregledi, opremljanje in manjša popravila vozil itd.
• Prometna dela so odprava, sprejem, križanje in prehitevanje vlakov.

Za začetno točko postaje štejemo uvozni signal, če postaja tega nima, pa uvozno kretnico. Dolžina postaje je razdalja od uvoznega signala na začetku postaje do uvoznega signala na koncu postaje. Za začetek postaje smatramo tisti konec postaje, ki ima manjšo kilometrsko lego, ki je v smeri izhodišča proge; konec postaje je v smeri konca proge.

Beseda postaja izvira iz latinske besede stare, kar pomeni stati. Torej je postaja kraj ob progi, kjer se ustavljajo vlaki. Napačno je, če pojem postaja zožimo le na postajno stavbo. Namesto postaja so v preteklosti uporabljali izraz kolodvor. Ceste ali ulice, ki so vodile proti kolodvoru, so imenovali Kolodvorska cesta.

Večina postaj je bila ob gradnji prog locirana na robu mest ali naselij, pozneje pa so se vrastle v mesta in naselja in postale osnova za oblikovanje središča. Pri postajah ločimo tri sklope:

• trg pred postajo (parking, hotel, pošta, taksi itd.),
• postajno stavbo in
• železniške naprave (tiri, peroni, podhodi).

Poleg postaje obstajajo še druga prometna mesta: postajališče, prehitevališče in prometno transportno odpravništvo. Postajališča (Košana, Vreme) so mesta na progi, kjer se ustavljajo potniški vlaki, da potniki lahko vstopajo in izstopajo, služijo le za potniški promet. Če je na postajališču veliko prometa, je postajališče zasedeno z železniškim uslužbencem. Transportno odpravništvo služi le za tovorni promet.

Železniška postaja Rakek

Razmah Rakeka je sprožila železniška proga, ki je omogočila promet z lesom. Vozniki so sem dovažali les z Bloške planote in Loške doline, tako da je bilo skladišče in nakladišče lesa eno največjih v Sloveniji in je zaposlovalo večje število nakladačev, imenovanih ramparji. Pred otvoritvijo prometa na progi Ljubljana-Trst je bil Rakek le majhna in neznana vas. Novo življenje ji je dala šele železnica, ki je na železniško postajo Rakek pritegnila potniški in tovorni promet obsežnega notranjskega zaledja do Prezida. Nova železniška postaja Južne železnice na Rakeku je pritegnila odvoz lesa iz snežniškega, bloškega, velikolaškega, ribniškega in kočevskega gozdnega območja. Odtod je les odhajal predvsem v Trst.

Ko je bila leta 1857 predana v promet železniška proga, je Rakek dobil pošto in 4. maja 1876 tudi brzojav.

Postaja je na kilometru 621,211.

Postaja je v preteklosti imela tudi 12 tirov:

• Tira 2 in 3 sta glavna prevozna tira.
• Tir 4 je glavni prehitevalni tir.
• Tiri 1, 5, 6 in 7 so stranski tiri.
• Ob tiru 5 in 7 je zgrajena nakladalna klančina dolga 457,7 metra in široka 7 metrov.

 Prvotni objekti postaje Rakek so bili:

• postajno poslopje, zidano 70 x 13 m
• potniško stranišče, pritl. zidano 5,4 x 3
• tovorno skladišče, pritlično zidano 58,45 x 9,20
• vodna postaja, pritlična zidana 6,35 x 36, srednji trakt eno nadstropen
• klančina, zidana 445 x 10
• čistilna jama, betonska 54 metrov
• delavnica nadzorništva proge, pritlična zidana 10,25 x 6,04
• stanovanjska hiša nadzornika, pritlična zidana 15 x 7,5
• stanovanjska hiša, 3 nadstropna zidana 32 x 11,55
• čuvajnica 1 nadstropna, zidana 9,3 x 9,2
• postavljalnica 1 nadstropna, zidana 4,5 x 6,4
• postavljalnica št. 2, pritlično zidana 6 x 5
• postavljalnica št. 3, pritlična, lesena in zidana 4 x 8