1935 Cleveland – Meri Perušek pri obhajilu
Sliko so hranili pri Ivanovih na Babnem Polju. Na zadnji strani slike je s svinčnikom zapisano:
“To sem jast, Meri Perušek ko sem Odpravila obhajilo dajte Jvanovi Franci Levstik Babenfeld Cleveland pozdravlja vas Meri Perušek”. Slika nosi napis in naslov fotografa: G. O. Lybeck, 5916 St. Clair Ave.,Cleveland, v levem kotu spodaj pa ima reliefni znak z levjo glavo.
1953 Rakek – Podjetje Vino
1961 Ivanje selo – Kosci v Smledniku
1908 ZDA – Poroka, Uncle Tony?
Nikakor ne moremo biti gotovi, da sta na sliki res Anton Palčič, “uncle Tony” iz Amerike, in Alojzija Kraševec ob poroki leta 1908, kakor se zdi. Slika se je ohranila pri njegovi nečakinji Mariji Ožbolt v Babnem Polju, čeprav bi jo bila ta morala prejeti – če sta res onadva – še ko je bila doma na Velikem Vrhu in jo leta 1941 prinesti s sabo v novi dom. Stric Tone, ki je bil brat Marijine matere Gizele, je ob njeni poroki verjetno že imel veliko in odraslo družino, saj je bil tedaj poročen več kot trideset let. Kaj pa, če je to kateri od njegovih sinov? Ali pa celo nekdo, ki z njim nima nobene zveze? Podobnost ženina na sliki s podobo strica Toneta, ki jo hranijo na Blokah, je velika, a ne popolna. Najbrž ne bomo nikoli čisto zanesljivo vedeli, kdo sta v resnici mladoporočenca. Kdo, ki se dobro razume na obleko oziroma zgodovino mode, bi po po njunih oblačilih morda lahko vsa približno določil čas nastanka slike.
1935 Rakek – Vozna karta
Med, že ne vem več katerim, pospravljanjem skednja, sem za enim od tramov našla zataknjeno tole karto, kakršne še nikoli nisem videla. Tudi iskanje po spletu ni rodilo sadov. Ker je pol manjka, sem se pospravljanja lotila ponovno, tokrat še temeljiteje. Žal brez uspeha.
Za pomoč sem se obrnila na gospoda Mladena Bogića, direktorja Železniškega muzeja, ki mi je že večkrat prijazno pomagal in se mu še na tem mestu lepo zahvaljujem. Tudi on je karto prvič videl, mi je pa posredoval nekaj bistvenih podatkov. Citiram. Šlo naj bi za consko vozovnico za lokalne vlake za tiste, ki so se vsak dan vozili v Ljubljano na delo ali v šolo. Glede na to, da je državna meja proti Italiji označena še pri Rakeku, je vozovnica zanesljivo iz časa pred drugo svetovno vojno, ker pa je na železniškem omrežju že vrisana postaja Vrhnika Trg (od postaje Vrhnika je bila proga podaljšana za 665 metrov), ki je bila zgrajena konec leta 1934, lahko torej vozovnico umestimo v čas 1935 – 1941.
1927 Cerknica – Ipavča Micka
Štiri prijateljice so se pražnje oblekle in se fotografirale za spomin. V tem prispevku bi se rad dotaknil le ene izmed njih. Ipavče Micke.
več..
1960 Ivanje selo – Malnarjev ata z volom
Na fotografiji je Anton Urbas – Malnarjev ata iz Ivanjega sela. Z Marijo Sečnik, Malnarjevo Marijo, nisva mogli ugotoviti, pred katero hišo naj bi bila ta slika posneta, tudi letnico ugibava, verjetno bi bilo to šestdeseta leta. Malnarjev ata trdno drži za vrv močno rejenega vola za njim pa je malo boljše oblečen moški, po vsem sodeč, da je to kupec. Verjetno odhaja ta žival v klavnico.
Rakek 1974/75 – Valeta
Na zastor smo napisali »Danes in nikoli več!«. To bi se skoraj uresničilo, saj smo se po koncu osnovne šole prvič sešli šele letos in se obletnice v res velikem številu tudi udeležili. Bilo je pestro in je trajalo in trajalo, natakar je bil že ves bel-zaspan, želel je domov, mi pa še nikamor. V zgodnjih jutranjih urah smo se le ločili z obljubo, da to ni bilo zadnjič.
1922 Cerknica – Žitkotova hiša na Mali gasi
V bazi Slovenskega etnografskega muzeja imajo pod to fotografijo napisano: avtor Fran Vesel, Hiša, Mala ulica, Žitkotova hiša št. 121, Lončar Janez. Lončar Janez je bil verjetno lastnik hiše.
Morda je bilo to leta 1922, morda tudi ne, vendar od dejanskega leta ne odstopa kaj dosti. Glede na korito pred Tumcovo hišo je to po letu 1911, ko je v trg prišla voda, in pred letom 1927, ko je prišla elektrika, saj je luč pri koritu najbrž na petrolej, na elektriko pa zanesljivo ne.
1930 Loški Potok – Posnetek z vrha Hriba
Sliko Loškega Potoka je posnel ljubljanski fotograf Vekoslav Kramarič verjetno v tridesetih letih 20. st., posodil pa nam jo je Slovenski etnografski muzej. Obe poti, ki se križata pod pravim kotom vodita k cerkvama, ena iz Šegove vasi, drugi iz vasi Hrib, pod vrhom je tudi kratka bližnjica. Večja cerkev je posvečena sv. Lenartu, manjša in starejša pa sv. Barbari, levo od nje je pokopališče, med obema cerkvama pa župnišče in mežnarija.



