1962 Cerknica – Pri Klemenovih na vozu
1930 Stari trg – Okolišev Tone z Dolenjih Poljan
Najstarejši sin Antona in Marjete Okoliš je bil rojen za prvo hčerjo Marjeto 30. 1. 1912. Na tej sliki, posneti nekoč po letu 1930, stoji pred avtobusom, pražnje oblečen. Slika je nastala ob progi avtobusa med Starim trgom in Rakekom in to je vse, kar vemo. Kdo jo je posnel in kdaj točno, ostaja neznanka … Prav tako, kam se je Okolišev Tone tistega dne odpravil. Je na poti za delom, k vojakom ali kam drugam? Slika ostaja uganka, s pomočjo Starih slik vemo le to, da je avtobus Meletov iz Cerknice.
1971 Ljubljana – Jana
1938 Dolenje Poljane – Cvet Poljancev
Pri neznanem fotografu so se okoli leta 1938 ali 1939 slikali fantje in dekleta z Dolenjih Poljan ter eden iz Podcerkve. Prva na levi stoji Terezija Okoliš, lepa šivilja Rezka, ki je verjetno imela prste vmes pri svojem in sestrinem plašču, obeh umetelno obrobljenih s plišem. Ni se namreč ustrašila tudi krojaških del, pa še marsičesa drugega tudi ne. Poleg Rezke stoji Ivan Strle, Valkov iz Podcerkve, pastorek Tomaževe tete France in s tem Okolišev sorodnik, na desni pa je Rezkina sestra Angela. Sedi Marija Grbec, čedna Novakova Micka, ki bi najraje sramežljivo odtegnila roko Okoliševemu Janezu poleg sebe -samo na fotografovo zahtevo je dovolila, da jo drži … najbrž.
1954 Dobec – Zalarjev grič
V gorenjem koncu Dobca je griček, ki smo mu rekli Zalarjev grič. Takoj desno pod njim je Brešča hiša, nato pa Kranjča, kjer smo živeli približno 7 let. To je bilo za nas najmlajše glavno sankališče in smučišče, saj v dolenji konec nismo zahajali. Bili smo majhni, pa tudi sicer je bilo plašarjenje (potepanje) zelo na slabem glasu. Na vrh griča so stali Zalarjevi hlevi, ki so po požigu hiše družini služili za stanovanje. Samo bežno se spomnim revnega bivališča s črno kuhinjo in grili (ščurki) v kotu pod stropom. Zdaj je na tem mestu lepa nova stavba, ki služi kot postaja za šolski avtobus in skladišče za gasilsko opremo.
1964 Rakek – Mama me je nagarbala
Pred našo hišo je bil še en meter cementa. To je bil naš hišni pločnik, na katerem smo imeli v poletnih dneh klopco in mulci na njej posedali. Od tu naprej je bil še en meter peska, poraščenega s travo, kateremu je sledil graben, ki ga na sliki ni videti, in šele potem je bila cesta. Danes je pločnik prav do hiše in skozi vežna vrata ne stopiš na svojo zemljo. Takoj za njim je cesta, ki so jo razširili leta 2000 pa se še vedno dva vlačilca komaj srečata.
V ozadju je lepo videti leso – tista lesena vrata v plotu, ki pa ni bil lesen, ampak iz preske.
Franc Gabrenja, Pǝtrinčǝk, je bil velik človek, 196 centimetrov. Ni pa bil žleht. Le s svojo pojavo je vzbujal strah. Hodil je s palico.
1942 Ljubljana – Dvojezična diploma
Marija Bravec je potem, ko so jo Bolgari ob okupaciji Makedonije leta 1941 izgnali iz Skopja, kjer se je šolala za negovalko oziroma zaščitno sestro, šolanje nadaljevala v Ljubljani, medtem ko je še pred izobraževanjem za sestro opravila Nižjo gimnazijo v Zagrebu.
1959 Dobec – Zalarjeva mama
Na sliki so:
- Zalarjeva mama Lojza in njen pes,
- Mary Kolenc – Jurjeva teta ter
- Andrej Kranjc – Kranjč stric iz Dobca.
Malicajo v senci, potem ko so želi Kranjč oves.
Fantastična stara razglednica s panoramo Starega trga! Po mnenju človeka, ki se na fotografijo razume, je bila razglednica verjetno že kar precej stara, ko je bila oddana na pošto. Tehniko, da so po negativu še risali, so uporabljali po njegovem vedenju pred prvo vojno. Avtor je prav lahko Josip Šega iz Grahovega, vendar tega ne vemo zagotovo.
1959 Cerknica – Poroka
Veronika Hribar in Janez Milavec sta se poročila 24. oktobra 1959 na Občini v Cerknici. Cerkvena poroka je bila v cerkvi presvetega srca Jezusovega na Rakeku. Po končanem obredu je mama šopek pustila pred kipom Marije za srečen zakon. Je nucalo.
Priči sta bila Marija Hribar, mamina sestra-sprevodnica in njen bodoči mož Franc Puc. Od vseh je živ samo še on.





