1964 Bezuljak – Na veliko soboto
Glavno opravilo velike sobote popoldne je bilo nesti jedi k žegnu. Včasih, ko so bile številčne družine, je bil jerbas z jedili kar težak, danes večinoma prinašamo v košarah. Jerbas so dekleta nosila na glavi, kar je bila posebna umetnost. Na sliki sem jaz, Marta Hren, ki se že vračam od žegna, od cerkve v Bezuljaku. Bila sem ena zadnjih, ki sem še znala nositi jerbas, ne da bi ga držala. Očitno sem ga po makadamu, po klancu navzdol raje prijela, da se dragocena vsebina ne bi raztresla.
1928 Selšček – Selško žegnanje
1937 Rakek – Sveti Anton Padovanski
1955 Rudolfovo – Naša teta Johana
1960 Cerknica – Janez Hribar na Brestu (2)
Fotografija je po vsej verjetnosti nastala isti dan kot fotografija, ki je v prispevku 1960 Cerknica – Janez Hribar na Brestu (1). Avtor fotografije je učitelj Vinko Toni.
1967 Žilce – Smučarski tečaj
1936 Selšček – Družina Švigelj
Tukaj je fotografirana Mivča družina (Švigljevi) na njihovem dvorišču. Fotografirali so se, ko je umrl oče Matevž Švigelj. Takrat sta domov prišla tudi sinova Ivan in Tone, ki sta služila 3 letni vojaški rok kot mornarja. Tudi na fotografiji sta oba v mornarskih oblekah, Ivan je skrajno desni, Tone pa skrajno levi.
Vsi so precej toplo oblečeni, lipa v ozadju je brez listja. Sklepamo lahko, da so se slikali na prehodu med zimo in pomladjo ali v pozni jeseni. V ozadju na levi strani je njihova delavnica, v sredini se vidi del Comarovnika in vaško lipo, na desni je Povličkova (Opeka) štala.
2.000.000 pogledov
2.000.000 pogledov
Včeraj, 27. 3. 2015, je števec pogledov na strani Stareslike, dosegel številko 2 milijona.
Hvala bralcem in sodelavcem.
1938 Rakek – God
V starih časih je bil pomemben god, ne pa rojstni dan. Praznovanje dneva svetnika, po katerem smo dobili ime, sega že v antiko. Beseda v starocerkveni slovanščini pomeni uro, praznik, leto. Običaj je bil, da so slavljencu napravili ofreht z domačimi instrumenti, kamor sodijo kastrole, rence, kuhalnice in kar je še podobnih pripomočkov. Muzika je res izjemna in seže kar nekaj ulic naokrog. Traja pa toliko časa, dokler se na vratih ne prikaže slavljenec in glasbenike povabi v hišo, kjer jih pogosti.
Po god se je šlo vedno naprej. Otrok je dobil ime svetnika, ki je godoval na dan njegovega rojstva ali pa v prihodnjih dneh. Zaželeno je bilo tudi, da je imel tako ime že kakšen od prednikov in ni bila redkost, da so bili v kakšni hiši trije Janezi ali pa Toneti ali pa kaj drugega. Prvorojenec je praviloma dobil ime po očetu, prvorojenka pa po materi ali stari materi.
1945 Žerovnica – Še en mož z murčkom
Prav ko me je zaradi starega uhana pritegnila slika Matičnovega očeta z Gornjih Poljan in sem hotela o njem napisati nekaj stavkov, sem našla še to fotografijo – zanimivo naključje. In niti ni bilo težko izvedeti, kdo je mož na sliki – njegov vnuk je stresel podatke kar iz rokava.





