1938 Rim – Krajnč stric v Koloseju
Véliki dobški romar Andrej Kranjc – Krajnč stric iz Dobca (moj stari stric), so bili tudi v Rimu. Dokaz je ta slika iz rimskega Koloseja. Kdaj točno je to bilo, ne vemo, verjetno pa leta 1938 ali 39.
1932 Notranjska – Slikovita in kremenita IV.
V kratkem besedilu je avtor povzel znamenitosti in gospodarske značilnosti (predvsem lesna industrija) Notranjske. Na levi sliki je Josip Juvanec, cerkniški dekan (1869 – 1933), ki je bil v dijaških letnih vnet pevec in dirigent, v duhovniških službah pa dober gospodarstvenik in karitativni delavec.
Dr. K. Tekavčič je bil logaški okrajni glavar, letnic mi ni uspelo najti. Pred tem je služboval v Ormožu. Za časa njegovega načelstva je imel srez 13 občin, 174 naselij, 3434 kmetij in 28.639 prebivalcev.
Na sliki so še: desno: bloški smučarji se peljejo k maši, ovinek na poti k Sv. Vidu, skladišče lesa v Starem trgu, tovorjenje lesa na rakovški železniški postaji; levo: Golobina v Danah, Kalce (Ko smo še hodili v gimnazijo in smo hoteli komu povedati, pa ne naravnost, da je trapast, smo mu rekli, naj zavije v Kalcah levo. Tam se zavije proti Idriji.) in požiralnik Rešeto na Cerkniškem jezeru.
1943 Cerknica – K maši
Na sliki je Frančiška Furlan, rojena Ostanek, iz Cerknice. V ozadju »Dehinča hiša«, iz katere so med okupacijo uradovali Italijani. Na fasadi vidimo del napisa »Credere obbedire combattere«, fašističnega propagandnega slogana, ki pomeni: verovati, biti ubogljiv, bojevati se. V hiši so imeli »Dehinči« trgovino, v zgornjih prostorih so se dobivali tudi Orli.
1932 Notranjska – Slikovita in kremenita III.
Levo na sliki je Vrhnika. Ko tole pišem, pijem kavo iz skodelice, na kateri je narisan mojster slabe vesti in napisano besedilo: “Čudo božje – Vrhnika ti gosposko nedeljsko dekle, kako si daljnolepa!” Po njem je znana! Malokdo pa ve, da je imela v davnih časih Vrhnika tudi železnico. Proga Brezovica-Vrhnika je bila v uporabi od leta 1899 do 1966.
Desno je bivša postojnska gimnazija, kjer sem se tudi jaz tresla in izobraževala. Pred njo je Vilharjev spomenik, ki so ga odkrili 12. avgusta 1906, 21 let zatem, 9. avgusta 1927 pa ga je tedanja (italijanska) oblast odstranila z glavnega trga in ga postavila k cerkvi.
Levo je Gornji Logatec z Dolnjim Logatcem v ozadju. Tu je bil sedež Logaškega okrajnega glavarstva. Pod logaško sliko se predstavljajo Žiri. Na sliki je označen potek državne meje. Žiri so bile včasih imeniten kraj. Desno od Logatca je Vrh Sv. treh kraljev pri Žireh, ki je bil znamenita božja pot v 17. in 18. stoletju
Fotografijo je posnel Danilo Mlinar, ki je bil takrat glavni in odgovorni urednik priljubljenega časopisa Glas Notranjske. Objavljena je bila v Glasu Notranjske št. 10 leta 1962 na prvi strani. Zanimivo je besedilo, ki je bilo objavljeno nad to fotografijo, ki ga je najbrž napisal Danilo.
1958 Velike Bloke – Reševalno vozilo
Šoferja vojaškega rešilnega avtomobila Franca Jenca je nekoč pozimi v letih 1958 do 1960 fotografiral vojaški fotograf na bencinski črpalki v vojašnici na Velikih Blokah.
Rešilni avto znamke Fiat z registrsko tablico JNA * F6962 je imel v zadnjem delu dve ležišči, ki ju je bilo mogoče izvleči, ter nekaj obvezil, opornic in drugega materiala za nudenje prve pomoči in oskrbo bolnikov.
1939 Slivnica – Prav prijetno
Na Slivnici je cerkvica sv. Miklavža, ki spada pod Grahovo. Včasih je bila tam maša trikrat na leto: na velikonočni ponedeljek, na binkoštni ponedeljek in na angelsko nedeljo.
1963 Žale – Bločanke na pogrebu
Sodelovanje vaščanov ob smrti sokrajana spada med stare tradicije. Molitve ob obisku duhovnika pri umirajočem, ko ga je dajal v sveto olje, urejanja pokojnika, kot je umivanje, britje, preoblačenje in priprava mrtvaškega odra, dvodnevno bedenje in sam pogreb ter pospravljanje domače hiše, so bile navade, ki so se nenapisano prenašale iz roda v rod. Pogreb ni nikoli zamudil.
Bloške ženske so se udeležile tudi pogreba čevljarja Staneta Mestka na Žalah, ki seveda ni potekal po vaških navadah.
1932 Notranjska – Slikovita in kremenita II.
Postojna in Borovnica ne spadata ravno v naš “delokrog”, ampak če sta že na sliki, jima namenimo nekaj besed. Ker o njima še nismo pisali, je veliko povedati.
Postojna z okolico je bila močno poseljena že v paleolitiku. O tem pričajo kamnita orodja iz jam. V pisnih virih je prvič omenjena že leta 1226. Leta 1432 so jo Habsburžani povzdignili v trg. Bila je sedež njihove posesti in glavarstva na Pivškem in Krasu, središče pa je bil grad na Soviču, katerega ruševine so vidne na sliki desno. Leta 1689 ga je zadela strela in po požaru ga niso več obnovili.
1943 Rab – Pokop umrlih in kalvarija preživelih
Na sliki je taboriščno pokopališče na Rabu – pretresljiv pogled na božjo njivo, kjer so pokopane stotine umrlih taboriščnikov, ki so tu v nečloveških razmerah sklenili svoje življenje. Nekaj časa je bilo umiranje tako množično, da so ljudi pokopavali brez krst v skupne grobove in tudi evidenc o umrlih niso natančno vodili. Do danes ni znano točno število umrlih internirancev na Rabu.
Stare slike 