1943 Rakek – Birma
Prva birma v rakovški župniji je bila 8. avgusta 1943. Birmanih je bilo 192 otrok. Obred je opravil škof Rožman. Dogodek je bil tako pomemben, da je o njem poročal celo časopis Slovenski narod.
1959 Kumrovec – Izlet
Ko sem na spletu iskala kakršen koli podatek o Tovarni mesnih izdelkov iz Postojne, katere delavci so na sliki, nisem našla nič. In potem me je pomožni Google razsvetlil: če nihče na splet nič ne da, tudi Google nič ne najde. Preprosto kot kislo zelje, kajne da.
1953/54 Sveti Vid – 1. do 4. razred
Fotografija je bila posneta ob koncu šolskega leta 1954. Otroci so se postavili na cesto, ki pelje proti Jeršičem, ob ograjo šolske grede. Tu so učenci od prvega do četrtega razreda, rojeni od leta 1942 do 1946.
Učila jih je učiteljica Jana, ki je bila zelo priljubljena. Na šolski gredi, ki jo vidimo za njimi, so učenci vsako leto posadili krompir in vseh vrst zelenjave, ki jo je potem kuharica porabila za šolske malice.
1958 Cerknica – Pred Prahovo hišo
Svojo staro mamo Marijo Vičič, roj. Furlan sem oni dan spraševala, kako je bilo pasti krave. Opisala je s tako ganljivo nostalgijo, kako je imela rada kravce in kako so otroci pasli po Goricah, da mi bo do konca življenja žal, ker ne morem doživeti tega.
1939 Zibovnik – Statve
Te statve so imeli v Zibovniku. Na njih so tkali v glavnem rjuhe. Lan so pridelovali doma, ga trli, sušili, predli niti, navijali najprej v štrene (pramene) in nato v klobčiče, ki so bili primerni za delo na statvah.
1918 Planina – Gartnerjeva hiša (4)
Na fotografiji je nekdanja Gartnerjeva hiša v Planini, ki je tudi rojstna hiša mojega očeta Marjana. Nastala je poleti v zadnjem letu 1. svetovne vojne pred trgovino v tej stavbi.
1939 Slivnica – Prav prijetno (2)
Pred nami je še ena slika z Vrha Slivnice iz leta 1939. Čeprav na tej nič ne piše, da je bilo prijetno, pa lahko na obrazih izletnikov – romarjev beremo, da so se imeli lepo.
1947 Rakek – Solzice
Dvakrat. Bilo je desetega maja 2009. Po kosilu sem se odločila, da grem nabirat šmarnice. Moj bo šel pa z mano.
– Saj jih še ni, je rekla mama.
– Kaj pa ti veš, sem rekla jaz in sva šla.
Sem ga peljala točno tja, ker jih je vedno največ. In jih je bilo res, samo cvetele še niso. Pa pejva domov, sem rekla in sva se odpravila po drugi poti in mimo enega grma, kjer sem ugledala prekrasno šmarnico. In nisem si mogla kaj, da je ne bi utrgala. In potem je bila še ena, pa še ena, pa okrog grma še ena in pri naslednjem grmu tudi.
Ampak pri naslednjem grmu je bila tudi nesreča, ki nikoli ne počiva (mater mora biti zmatrana!) in tam je hinavsko čakala name. Ko sem počepnila, je v kolenu počilo, kar je vzrokovalo solze v mojih očeh, možgani pa so začutili pekočo bolečino katere posledica je bila, da sem se komaj dvignila v pokončno držo. Šele takrat sem dojela, kakšna muka je to morala biti za pračloveka, ko se je z vseh štirih dvignil na dve. Moj (noče biti imenovan) je bil sicer pri drugem grmu, ampak me je kar nagnal naj hodim, »dokler je koleno še segreto«. In odšantala sva domov, ker med preostalimi prebivalci naše domačije nisem bila deležna kakšnega posebnega, po pravici povedano sploh nobenega, usmiljenja. »To ni nič hudega«, je bilo vse kar so zmogli.
1955/56 Cerknica – 3. razred nižje gimnazije
Ko sem dobil to fotografijo, nisem vedel, kako naj pridem do podatkov. Na srečo je Sander takoj prepoznal nekaj učencev in se podal na lov za podatki. Že naslednji dan je prinesel popoln seznam. Magdalena Urbanc je prepoznala prav vse.
1961 Cerknica – Vrsta pred mlinom
Avtor fotografije je Slavko Hren. Slavko se je postavil k Negrotovi hiši na Mali gasi in fotoaparat usmeril po klancu navzdol proti Rutarjevem mlinu. Fotografija prikazuje pogled na vrsto voz ob torkih, ko so ljudje vozili žita v mlin in čakali, da jim bo mlinar prevzel žito in dal moko. Ob torkih je bila na Mali gasi gosta vrsta polnih voz žita, ki se je vlekla od Rutarjevega mlina pa do Levštka na drugem koncu te čudovite ulice. Ljudje so se pripeljali od blizu in daleč. To je iz Loške doline, Ribniške doline, iz Loškega potoka in cerkniške okolice. Tudi potem, ko se je torkovo popoldne neasfaltirana Mala gasa spraznila, je iz živinskih izstrebkov prihajal značilen vonj.
Čas nastanka fotografije sem ocenil, zato ne bo nič narobe, če sem se uštel za nekaj let več ali manj, saj se je ta pogled ponavljal še dolgo v šestdeseta leta.
Stare slike 