1910 Begunje – Družina Otoničar (Čopča)
Fotografija je prilepljena na karton z zelo lepimi secesijskimi ornamenti. Na prvi pogled je videti, kot da je posneta v ateljeju, nekoliko bolj pozoren pogled pa odkrije, da je fotograf s seboj prinesel ozadje, ki ga je razpel na pročelje hiše.
Na fotografiji je družina Otoničar (Čopča) iz Begunj. Prvotno je bila njihova hiša na sedanjem mestu Matičičeve.
1945 Chicago – Stric Andrejček
Fotografija je bila posneta okoli leta 1945 v predmestju Chicaga v Ameriki, kjer je živel naš stric Andrejček. Bil je rojen na Čohovem pri Svetem Vidu okoli leta 1900. Njegova mati je bila Bahnetova z Rudolfovega, sestra od moje stare mame, prav tako kot mati od tete Johane. Pomeni, da je bil bratranec mojega očeta.
1960 Cerknica – Janez Hribar na Brestu (1)
Fotografijo je leta 1960 posnel Vinko Toni. Prikazuje narodnega heroja Janeza Hribarja za govorniškim odrom na Brestu v Cerknici. Po vsej verjetnosti gre za slovesnost, ki je bila na Brestu po uspešni obnovitvi tovarne po požaru, ki jo je prizadel v soboto 8. avgusta 1959.
1928 Selšček – Janez Bonač (ujc)
Na fotografiji je Mivč Janez Bonač, klicali so ga ujc, s svojim konjem Miškom in kočijo. On je bil brat stare matere od Romana Šviglja.
Razstava v Starem trgu
Vabilo
V Knjižnici Maričke Žnidaršič v Starem trgu je na ogled razstava fotografij Vinka Bavca. Razstavo smo v sodelovanju s Knjižnico Jožeta Udoviča Cerknica pripravili sodelavci Stareslike. Na ogled bo od 16. 3. 2015 do 10. 4. 2015.
Razstava je že bila prikazana v Cerknici, Postojni in Brežicah.
Vabljeni!
1917 Planina – Gartnerjeva hiša (3)
Marija Gartner, rojena Juvanec, se je pražnje oblekla za fotografiranje na domačem vrtu. Ima svečano obleko. Očitno nekaj veze na tkanino, ki jo drži v levi roki. Z možem Alojzijem sta imela štiri hčere: Albino, Marijo (Maro), Gabrijelo (Jelico) in Dragotino (Drago).
Bila je podjetna ženska, saj je imela že leta 1886 svojo pekarno v Planini št. 80. Kasneje v juniju 1890, ji je c. kr. okrajno glavarstvo v Logatcu z odlokom dovolilo „preselitev tega obrta iz hiše št. 80 v hišo št. 85 v Planini“, kar je zapisalo kar na njen tako imenovani „Obertnijski list“. Za vsako leto je morala plačevati davek v dveh obrokih po 2 goldinarja 10 krajcarjev. Za hlebec kruha je bilo takrat treba odšteti približno 12 krajcarjev. Letni znesek davka 4 goldinarji 20 krajcarjev je po vrednosti odgovarjal 35-tim hlebcem kruha.
1950 Gornje Poljane – Mož z murčkom
S stare slike v nas zre gologlav mož s sivimi cankarjevskimi brki, murčkom v levem ušesu in kamežuoli na dva gumba. Svetli diskretno črtasti bombažni srajci, ki je verjetno mlajša od površnika, je šivilja ukrojila zašiljene konice ovratnika. V prsni žep je gotovo pogosto segal, saj je nekoliko raztegnjen. Je v njem hranil pipo ali cigarete? Čeprav je videti, da ni več mlad, je njegov obraz razmeroma gladek in zdrav, obril se je pa nazadnje v soboto ali nedeljo pred mašo, kakor veli navada.
1932 Sveti Vid – Bahnetova družina
Fotografija je bila posneta leta 1932, verjetno pozno poleti ob štantu, v katerem so obdevani pšenični snopi. Štant (samček) je bil postavljen s konca kozolca. Na desni strani slike je videti vrata šupe, oz. od prdevnika. Tako smo rekli prostoru, kamor smo zapeljali voz s senom in ga od tam metali na cimper. Iz tega prostora se je šlo tudi na pod, kjer smo mlatili žito. Tak prdevnik je bil skoraj pri vsakem kozolcu, nekakšen večnamenski prostor. Tudi v primeru dežja smo voz s senom pahnili notri in ga ni zmočil dež. In ne nazadnje, tu je bil prostor za spravilo voza. Na levi strani je bila debela hruška – tepka, take hruške so bile dobre predvsem suhe.
1925 Rakek – Pratika, davki
… nam pijejo kri. Kar spomnimo se, koliko hude krvi je povzročil davek na nepremičnine. Izkazalo se je namreč, da smo ena fina država, ki ima zelo urejene evidence. Zakon je potem padel, kar ni nič čudnega. Je pa naredil vsaj nekaj dobrega – koliko toliko so se poštimale evidence. S tem propadlim famoznim zakonom je moja njiva, ki meri 4 m krat 20 metrov, postala zazidljiva parcela. Kaj za boga milega pa lahko na taki parceli zgradiš. Balin plac?
1917 Planina – Gartnerjeva hiša (2)
Nikoli mi niso povedali, kaj je pritegnilo Alojzija Gartnerja, da se je naselil in ustalil v naših krajih. Moj oče se spominja, da je pogosto govoril le italijansko. Alojzij je bil njegov ded po materini strani. Zaljubil se je v Slovenko, se z njo poročil in ostal v Planini pri Rakeku.
Stare slike 